Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 29

Portret cesarja Franca II. (I.)

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Portret cesarja Franca II. (I.),  neznani slikar, ok. 1806, o. pl., 59 x 42 cm, S/552.Franc I. Avstrijski sin cesarja Leopolda II. Marije Luize Španske in starejši brat nadvojvode Karla. Kot Franc II., je bil zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti in kot prvi avstrijski cesar Franc I., znan pa je bil tudi kot dvojni cesar. Na portretu je upodobljen dopasno, oblečen je v bel suknjič, pod katerim nosi lento in red zlatega runa. Na desni strani ima na prsih pripet veliki križ Marije Terezije in odlikovanje sv. Štefana.

Preberi več

Portret cesarja Jožefa II.

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Portret cesarja Jožefa II., neznani slikar, 1771, o. pl., 44,5 × 43,5 cm, napis zadaj: 30 Jahr alt 1771, S/437. Jožef II. Habsburško-Lotarinški (1741-1790) je bil najstarejši sin Marije Terezije in Franca I. Štefana Lotarinškega. Po smrti očeta Franca I. (1765) mu je mati Marija Terezija priznala sovladarski položaj v habsburških deželah. Na tretjem njegovem portretu iz Pokrajinskega muzeja Celje je upodobljen v feldmaršalski uniformi s čipkastim jabojem. Preko prsi nosi pod suknjičem lento, pripet pa ima tudi red zlatega runa, na desni v ozadju je vidna vladarska krona.  

Preberi več

Portret nadvojvode Karla v ovalu

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Portret nadvojvode Karla v ovalu, neznani slikar, 1796, pločevina - olje, obojestransko (dva portreta), 63 × 45 cm, S/350.Nadvojvoda Karel Avstrijski (1771-1847) je bil rojen v Italiji, v Firencah, bil je tretji sin cesarja Leopolda II. in Marije Luize Španske ter mlajši brat cesarja Franca II. Nadvojvoda Karel je bil avstrijski feldmaršal. Njegov portret, ki ga hrani Pokrajinski muzej Celje, je naslikan na ovalno kovinsko ploščo in je poslikan z obeh strani, kar nas napeljuje na misel, da je najverjetneje v prostoru prosto visel. Zgornji rob plošče je uokvirjen z lovorjevo kito in krono na vr...

Preberi več

Cesarica Marija Terezija v žalni obleki

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Cesarica Marija Terezija v žalni obleki, neznani slikar, 1771, o. pl., 54,5 × 44 cm, napis zadaj: 54 Jahr alt, S/438.Marija Terezija (1717-1780) sodi med najslavnejše med Habsburžani. Bila je prva ženska vladarica, ki je  štirideset let vladala. Z vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI. Na portretu je upodobljena, kot lahko preberemo na hrbtu slike, v 54 letu starosti. Torej je portret nastal leta 1771, po smrti njenega soproga Franca I. Štefana, ko se je upodabljala samo še v črnih žalnih oblačilih brez nakita in ogrnjena s črnim pajčolanom.

Preberi več

Cesarica Marija Terezija

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Cesarica Marija Terezija, slikar iz kroga Martina van Maytensa, ok. 1750, o. pl., 89 × 74 cm, S/330.Marija Terezija (1717-1780) sodi med najslavnejše med Habsburžani. Z vladanjem je pričela, oktobra 1740.  Mlada samozavestna monarhinja je prikazana v bogati z biseri, dragulji in vezenino okrašeni obleki. Na glavi ima v lase zataknjen dragocen nakit in uhane z dragulji. Ogrnjena j s plaščem iz hermelinjega krzna, desno v ozadju je vidna vladarska krona. Dopasni ovalni portret je nastal okoli 1750 in je delo slikarja iz kroga Martina van Maytensa.

Preberi več

Cesarica Marija Terezija

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Cesarica Marija Terezija, slikar iz kroga Martina van Maytensa, ok. 1750, o. pl., 140 × 103 cm, S/841. Marija Terezija (1717-1780) sodi med najslavnejše med Habsburžani. Bila je prva ženska vladarica, ki je  štirideset let vladala. V Muzejski zbirki se nahajajo trije njeni portreti. Celo postavni sedeči portret  prikazuje mlado vladarico v precej sproščeni drži in z igrivo gesto s katero si pridržuje pramen las. Portret slogovno kaže na bližino slikarja Martina van Maytensa.

Preberi več

Cesar Karel VI.

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Cesar Karel VI., neznani slikar, ok. 1720, o. pl., 95 x 74 cm, S/857.Karel VI. Habsburški, rimsko-nemški cesar, kralj Češke in Ogrske (1685 – 1740) je bil oče Marije Terezije. V muzeju se nahajata dva skoraj identična portreta cesarja Karla VI. Na obeh je vladar upodobljen v reprezentativni drži z vladarskimi insignijami ki govorijo o njegovi moči in položaju. Na glavi ima sivo lasuljo tipa allonge, odet pa je v oklep z ogrinjalom. S smrtjo Karla VI. je izumrlo tudi moško deblo družine Habsburg. Oba portreta sta delo neznanih slikarjev, prvi je nastal okoli 1720, drugi pa je nekoliko večji in ...

Preberi več

Portret cesarja Jožefa II

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Portret cesarja Jožefa II.,(dokolenski), neznani slikar ok. 1753, o. pl., 98 x 68,5 cm, S/863.Jožef II. Habsburško-Lotarinški (1741-1790) je bil najstarejši sin Marije Terezije in Franca I. Štefana Lotarinškega. Po smrti očeta Franca I. (1765) mu je mati Marija Terezija priznala sovladarski položaj v habsburških deželah. Nadaljeval je z reformami svoje matere in velja za enega od razsvetljenih absolutističnih vladarjev. Na drugem njegovem portretu je upodobljen kot 12 letni deček. Gre za dokolenski portret na katerem je oblečen v belo, z desno roko si pridržuje trirogeljnik pod levico s katero...

Preberi več

Portret cesarja Jožefa II.

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Portret cesarja Jožefa II., (dokolenski), neznani slikar v krogu slikarja Martina van Meytensa, ok. 1753, o. pl., 98 × 68,5 cm, S/348.Jožef II. Habsburško-Lotarinški (1741-1790) je bil najstarejši sin Marije Terezije in Franca I. Štefana Lotarinškega. Nadaljeval in radikaliziral je reforme s katerimi je začela njegova mati Marija Terezija Velja za enega izmed razsvetljenih absolutističnih vladarjev. Po smrti očeta Franca I. (1765) mu je mati Marija Terezija priznala sovladarski položaj v habsburških deželah, po njeni smrti pa je prevzel samostojno vladanje v habsburških deželah. Na pričujočem ...

Preberi več

Portret cesarja Franca I. Lotarinškega

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Portret cesarja Franca I. Lotarinškega, neznani slikar, o. pl., 77 x 61 cm, S/551.Portret Franca Štefana Lotarinškega, kasnejšega cesarja Franca I. je najverjetneje nastal leta 1729. Na dunajskem dvoru, kamor je prišel leta 1723, se mu j nakazovala poroka z Marijo Terezijo, s katero se je 1736 tudi dejansko poročil. Štiri leta pozneje mu je Marija Terezija priznala sovladarski položaj v dednih habsburških deželah. Leta 1745 je bil izvoljen za rimsko-nemškega cesarja, vendar je kljub cesarski kroni ostal v zgodovini v senci svoje žene, ki je dejansko vladala cesarstvu.

Preberi več

Cesar Ferdinand III.

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Cesar Ferdinand III., neznani slikar, ok. 1651-1657, o. pl., 92,5 x 72 cm, S/846.Ferdinand III. Habsburški se je rodil 1657 v Gradcu, umrl je na Dunaju leta 1657. Od leta 1626 je bil ogrski, od 1627 češki kralj in od leta 1637 cesar Svetega rimskega cesarstva. Leta 1651 se je tretjič poročil z Eleonoro Gonzaga – Nevers. Po tem letu sta verjetno nastala oba portreta v muzejski zbirki, ki predstavljata cesarski par. Portret v ničemer ne nakazuje izvora portretiranca. Podobno kot portret Eleonore tudi tega ne bi prepoznali, če ne bi poznali ostalih njunih znanih upodobitev.

Preberi več

Cesarica Eleonora Gonzaga

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Cesarica Eleonora Gonzaga, princesa Mantovska, neznani slikar, ok. 1651-1657, o. pl., 91 x 71.5 cm, S/860.Eleonora Gonzaga – Nevers (mlajša) je bila hčerka Carla Gonzaga-Neverskega in Marije Gonzaga vojvodinje Mantove in Montferrata. Rodila se je leta 1630, umrla je 1686. Leta 1651 postala tretja žena cesarja Ferdinanda III. Portret je najverjetneje nastal po poroki. K imenu je uporabljala tudi pridevek mlajša, da bi se ločila od svoje enako imenovane tete in krstne botre.

Preberi več

Cesarica Margareta Terezija

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Cesarica Margareta Terezija, neznani slikar, ok. 1666, o. pl., 100 x 78 cm, S/482.Cesarica Margareta Terezija, španska infantinja (1651-1673) je bila hči kralja Filipa ΙV. in njegove druge soproge, Marijane Avstrijske. Pred poroko z Leopoldom I. leta 1666 in odhodom na Habsburški dvor v Avstriji, je  Margareto Terezijo pogosto sliki Diego Velázquez. Njena podoba se pojavi tudi na slavnem delu »Las Meninas« iz 1656. Portret je razstavljen v Stari grofiji.

Preberi več

Portret Cesar Leopold I.

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Cesar Leopold I., neznani slikar, ok. 1666, o. pl., 100 x 78 cm, PMC S/499.Portretirani cesar (1608-1657) je pred nami v pozi, ki nakazuje na njegovo pomembnost in vladarsko vzvišenost. Leopold I. je bil trikrat poročen in je imel šestnajst otrok. Prva žena je bila cesarica Margareta Terezija Španska, katere portret je prav tako v muzejski zbirki. Oba portreta sta razstavljena v Stari grofiji. Portreti Leopolda I. so v slovenskih muzejih pogosti.

Preberi več

Celje - Marijina cerkev, tonirana litografija

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Celje - Marijina cerkev, Albert Rieger, sign.: Albert Rieger, Lit. Linassi, Gust. Lahn. 1858, napis: Project des Thurnbaues und der Renovirung an der Marien-Kirche in Cilli, tonirana litografija, 428 x 266 mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 39.Veduta z Minoritsko cerkvijo v Celju iz leta 1858, ki je delo Alberta Riegerja (1834–1905). Edinstvena upodobitev prikazuje na spodnji sliki cerkev pred načrtovano obnovo zvonika, na zgornji pa cerkev vidimo takšno, kakršna naj bi bila po prenovi. Na obeh se pred cerkvijo zbirajo in družijo ljudje v za tisti čas značilnih oblačilih.

Preberi več

Frankolovo, ročno kolorirana litografija

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Frankolovo, Joseph Kuwasseg,  sign.: J. Kuwasseg, H. Lampel, napis: Gut Sternstein im Cillier Kreis, ročno kolorirana litografija, Lamplova suita, 1841-1850, 309 x 385mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 38. Na upodobitvi na levi strani prevladuje dvorec Frankolovo, ki ga obdaja delno zidana, delno lesena ograja. V ozadju je sredi slike razvalina romanskega gradu Lindek. Veduta prikazuje v ospredju na desni strani staro cesto med Slovenskimi Konjicami in Mariborom po kateri se proti nam pomikata kmet z ovco in vojak. Ob vidno zapuščenem dvorcu so še ostanki nekoč negovanega parka.

Preberi več