Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 38

Razglednica - Šintoistično svetišče Tošogu v mestu Nikko

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Karlinova je med potovanjem obiskala tudi Japonsko, ki jo je povsem prevzela. Zapisala je, da se je približala japonski duši, kolikor se ji tujec lahko približa. Na Japonskem je ostala od junija 1922 do julija 1923. Med drugim je obiskala tudi znamenito šintoistično svetišče Tošogu, v mestu Nikko.Večji del zbirke razglednic Alme M. Karlin (1889-1950), pisateljice, novinarke, popotnice, ljubiteljske raziskovalke in teozofinje, je nastal med njenim potovanjem okrog sveta, v letih 1919-1927. Alma M. Karlin sodi med največje svetovne popotnike vseh časov; potovala je sama, neprekinjeno osem let in...

Preberi več

Samuraj - oklepni rokavi KOTE

  • Etnologija
  • Zbirka predmetov iz azije in južne amerike
Oklepni rokavi KOTE, železo, svila, platno, usnje, roževina, d.:72 cm, š.: 20 cm, A 144/14. Mojster Munetaka iz družine Mjočin, Bungo, pozno obdobje edo, konec 18.-1. pol. 19. st.Oklepna rokava za levo in desno roko po dolžini segata od ramen do prstov. Na notranji strani sta prevlečena z olivnozeleno svileno podlogo. Sledi plast grobega temnomodrega platna, nato pa plast bolj finega temnomodrega platna, na katerega je prišita zaščitna verižna pletenina. Vanjo so vdelane ovalne, črno lakirane kovinske ploščice in po ena okrogla pri komolcu. Črno lakirana sta tudi kovinska zaključka na ramenske...

Preberi več

Samuraj - stegenski ščitnik HAIDATE

  • Etnologija
  • Zbirka predmetov iz azije in južne amerike
Stegenski ščitnik HAIDATE; železo, železna žica, japonski lak, platno, vrečevina, roževina, š.: 58 cm, d.: 51 cm, A 144/12. Japonska, obdobje edo (1603-1868).Fino tkano platno rjave barve je obrobljeno z zeleno-belo pobarvanim usnjem. Platno je okrepljeno s prišito verižnino iz žičnatih obročkov, na katero so pritrjeni kovinski, rdeče lakirani paličasti zaščitni elementi in različni okrogli, cvetlično ornamentirani heraldični simboli. Ščitnik se s platnenim trakom zaveže okoli pasu in pritrdi okoli posameznega stegna z roževinastim gumbom. Na notranji strani ščitnika je na usnjeni etiketi v ja...

Preberi več

Samuraj - maska HANBO

  • Etnologija
  • Zbirka predmetov iz azije in južne amerike
Maska HANBO; železo, japonski lak, bombažna vrvica, v.: 18 cm, š.:16,2 cm (maska), š.: 18 cm (ovratne lamele), A 144/8. Japonska, obdobje edo (1603-1868).Železna obrazna maska z ovratnim ščitnikom jodarekake je črno lakirana. Ovratni ščitnik je sestavljen iz štirih lamel, povezanih z zeleno-modro-bež bombažno vrvico. Pod brado maske je prebita luknjica, namenjena zračenju in odtekanju znoja. Kaveljčka na licih sta namenjena dodatni pritrditvi maske na obraz s pomočjo podbradnega traku, pritrjenega na čelado.

Preberi več

Samuraj - ramenska ščitnika SODE

  • Etnologija
  • Zbirka predmetov iz azije in južne amerike
Ramenska ščitnika SODE; železo, papir, usnje, japonski lak, bombažna vrvica, š.: 26,5 cm, v.: 28 cm, A 144/3. Japonska, obdobje edo (1603-1868).Vsak ramenski ščitnik je sestavljen iz šestih lamel, lakiranih v rdeče-črnem črtastem vzorcu. Zgornja lamela je bila (naknadno?) preprosto okrašena z rdečimi in rjavimi pikami nepravilnih oblik, s čopičem nanesenimi na originalno črno podlago. Posamezne lamele povezuje modro-bela bombažna vrvica.

Preberi več

Panjska končnica Lisica brije lovca

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Lisica brije lovca, mešana tehnika na les,1890, Robanov kot, E 277. Še eden od motivov s panjskih končnic, ki sodi v sklop, poimenovan »narobe svet« oziroma Mundus Perversus. Panjska končnica, ki je nastala leta 1890, prikazuje lisico, ki brije lovca. Razmerje moči oziroma hierarhično razmerje je v nasprotju z resničnostjo postavljeno na glavo, samo v »narobe svetu« se šibki lahko maščujejo močnejšim.  

Preberi več

Panjska končnica Polž preganja krojače

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Polž preganja krojače, mešana tehnika na les, 1879, Raduha (Luče), E 272. To je eden od satiričnih motivov, naperjenih zoper krojače, ki so se preživljali z nekmečkim delom. Kmetje so jih imeli za strahopetne, menili so, da opravljajo manjvredno delo, da niso pravi moški. Podobno je veljalo za čevljarje. Motivi, ki so sramotili krojače, so bili najbolj razširjeni v 19. stoletju.  

Preberi več

Panjska končnica Lovčev pogreb

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Lovčev pogreb, mešana tehnika na les,1897, Lenart pri Gornjem Gradu, E 466. Lovčev pogreb, naslikan leta 1897, sodi v skupino motivov, poimenovano »narobe svet«. Ti motivi so bili razširjeni po vsej Evropi in prikazujejo inverzijo vrednot ter razmerij; osel jaha na možu, miši preganjajo mačke, zajci lovijo pse, živali so ustrelile lovca in ga nesejo k pogrebu … Vloge so torej zamenjane, običajna razmerja so postavljena na glavo.   

Preberi več

Panjska končnica Pokol betlehemskih otrok

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Pokol betlehemskih otrok, mešana tehnika na les, 1885, Bočna (Gornji Grad), E 509. Na panjski končnici iz leta 1885 je upodobljen svetopisemski motiv pokola nedolžnih betlehemskih otrok. Kralj Herod je dal v Betlehemu pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj, da bi preprečil izpolnitev prerokbe modrih z Vzhoda, da je Jezus novorojeni judovski kralj.

Preberi več

Panjska končnica Hudič brusi babi jezik

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Hudič brusi babi jezik, mešana tehnika na les,1878, Sv. Florjan nad Gornjim Gradom, E 101.Med posvetnimi motivi posebno pozornost vzbujajo satirični motivi, kakršen je upodobljen na panjski končnici iz leta 1878, na kateri vidimo hudiča, ki babi brusi jezik. Satirični motiv priča o strahu pred »ostrimi babjimi jeziki«, ki jih brusi sam hudič.

Preberi več

Panjska končnica Babji mlin

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Babji mlin, mešana tehnika na les,1858, Sv. Florjan nad Gornjim Gradom, E 430. Motiv »babjega mlina«, upodobljen na končnici iz leta 1858, je ena izmed variacij na temo pomlajevanja. Že od srednjega veka je bil ta motiv priljubljen v evropskem prostoru, še zlasti pa v nemškem. Pomlajevanja v mlinu so deležne le ženske, znan pa je tudi motiv »vrelca mladosti«, v katerem se pomlajujejo tudi moški. 

Preberi več

Panjska končnica Čebelar strelja na medveda

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Čebelar strelja na medveda, mešana tehnika na les,1894, Podveža (Luče), E 311. Na panjski končnici iz leta 1894 je upodobljen posvetni motiv čebelarja, ki strelja na medveda, ker mu je ukradel panj. V času nastanka končnic je motiv moral predstavljati del živega ljudskega izročila ali pa se je moral neposredno dotikati življenja podeželskega prebivalstva.  

Preberi več

Panjska končnica Luter in Katrca na hudičevem vozu

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Luter in Katrca na hudičevem vozu, mešana tehnika na les, 1896, Bočna (Gornji Grad), E 642.Upodobitev nemškega protestantskega reformatorja iz 16. stoletja Martina Lutra izhaja iz propagandnih protireformacijskih grafik. Motiv prikazuje hudiča, ki peljeta Lutra in njegovo ženo Katrco, nekdanjo nuno Katarino von Bora, v pekel. 

Preberi več

Panjska končnicaTrojni umor v Lučah

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Trojni umor v Lučah, mešana tehnika na les, 1884, Sv. Florjan nad Gornjim Gradom, E 562. Izjemen je motiv trojnega umora, ki priča o tragičnem dogodku, ki se je zgodil v noči iz 7. na 8. april 1884, v okolici Luč. Karel Čuvan je s krampom pokončal gospodarja, ki ga je zalotil med stikanjem po njegovi hiši, njegovo nepokretno ženo in njeno sestro.   

Preberi več

Panjska končnica Gostilničar vozi svoj trebuh

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Gostilničar vozi svoj trebuh, mešana tehnika na les, 1899, Ter (Ljubno), E 404.Na panjski končnici iz leta 1899 je upodobljen satirični motiv debeluha oziroma gostilničarja, ki na nekakšni samokolnici vozi svoj trebuh. Velik trebuh je za gostilničarja, tako kot za kuharja, skorajda poklicni atribut.

Preberi več

Panjska koncnica Job na gnoju

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Job na gnoju, mešana tehnika na les, 1868, Šmihel nad Mozirjem, E 235.  Na Koroškem in Gorenjskem je Job postal zavetnik čebelarjev vsaj že v poznem 18. stoletju, na zahodnem Štajerskem najbrž šele v 19. stoletju. Motiv je poimenovan tudi Trpeči Job, ko je namreč bog preizkušal njegovo vero, ga je prepustil velikim tegobam.  

Preberi več