Posoda z navojnim pokrovom, kositer, dat. 1772, v. 17,5 cm, inv. št. KZ/1157.
Šeststrana posoda z navojnim pokrovom je ena lepših v Pokrajinskem muzeju Celje. Vsaka stranica je bogato okrašena z rokokojsko rastlinsko ornamentiko in vsaka stranica na drug način. Na eni stranici so v pletenem vencu s pentljo začetnice lastnika čutare in letnica izdelave 1772.
Pri navojnih posodah oblikovno prevladujejo šestrane, pogosto tudi štiri in osemstrane ali okrogle. V posodah so shranjevali mleko, vino, mošt ter drugo tekočino, katere so delavci ali kmete vzeli s sabo na delo. V cerkvah so jih uporabljali za shranjevanje mašnega vina. Kar nakazujejo religiozni motivi. V Pokrajinskem muzeju Celje hranimo šest takšnih posod izmed katerih sta dve opremljeni z mojstrskim žigom.
Kositrni predmeti so manj poznani in po krivici zapostavljeni izdelki, ki pa navdušujejo s svojo preprosto eleganco. Kositer je bil prva kovina, ki jo je začel uporabljati človek. Pod rokami kositrarjev je ta dimasta kovina zaživela v polnem sijaju. Cinasto posodje so izdelovali v različnih oblikah in za različne namene. Kot dragocen material, ki si ga lahko zloščil do visokega sijaja, so ga uporabljali tudi za obredno posodje. Zlata doba cinastih izdelkov je bila v 17. in 18. stoletju, kjer so oblikovno dosegli vrhunec. Iz njega so izdelovali praktično vse: kelihe, ciborije, pokale, sodčke, vinske in vodne vrče, sklede, krožnike, pladnje, pivske kozarce, mernike, svečnike in celo lestence. Vsako malo večje mesto je imelo svojo kositrarsko delavnico. V Celju je bila najbolj znana delavnica kositrarja Johanna Battista Strettija.