ZLATI CELJSKI GRB za 140 let uspešnega delovanja

11.04.2022

140 let Pokrajinskega muzeja Celje 

 

11. 4. 2022 je Pokrajinski muzej Celje prejel zlati celjski grb za 140 let uspešnega delovanja, ohranjanja kulturne in materialne dediščine ter popularizacijo zgodovinske dediščine v Celju in širši regiji-

Pred 140 leti je pod okriljem takratnega Muzejskega društva odprl vrata Mestni muzej Celje. To lahko razumemo kot dejanje lokalne pripadnosti, kot reakcijo osveščenih meščanov na dolgoletno odtekanje zgodovinskih artefaktov v večja kulturna središča, kot sta bila takrat Gradec in Dunaj. Lokalni muzej je rodila zavest, da je pomembno ohranjati svojo kulturno in materialno dediščino, zato mesto ni več želelo izvažati dokazov svoje življenjske in zgodovinske identitete.

V času Habsburške monarhije in kasneje v Kraljevini Jugoslaviji je muzejska dejavnost v Celju potekala ljubiteljsko, pod okriljem društva in ob podpori mestne občine. Šele po drugi svetovni vojni se je muzej v novi državi preoblikoval v profesionalno, državno financirano institucijo s poklicnimi strokovnimi kadri. S tem je bil zagotovljen temelj njegovega obstoja in nadaljnje strokovne rasti. Temeljna eksistenčna varnost ustanove in strokovna usposobljenost kadrov sta omogočili, da je muzej kljub občasnim nihanjem sledil smernicam, ki definirajo tovrstno delo v svetovnem merilu: pridobivati materialne dokaze o ljudeh in njihovem okolju, jih hraniti, raziskovati, posredovati informacije o njih, jih razstavljati in biti vedno odprt za javnost ter delati s smislom za svoje okolje in aktualna vprašanja časa. Teritorialno je bila dejavnost muzeja omejena na celjsko regijo, zato se je leta 1966 preimenoval v Pokrajinski muzej Celje, časovno pa je pokrival obdobje od pradavnine do prve svetovne vojne.   

Če odmislimo zastoje, ki sta jih v delovanju muzeja povzročili obe svetovni vojni, je celjski muzej nenehno napredoval in se razvijal tako s pridobivanjem gradiva kot s širjenjem razstavnih prostorov. Osnovna zbirka muzealij, s katero je muzej začel svojo pot, je ob vztrajnem delu muzejskih delavcev do danes narasla na 37 bogatih zbirk eksponatov s področja arheologije, kulturne zgodovine, etnologije in umetnostne zgodovine Celja in celotne celjske regije. Prvotne utesnjene prostore je muzej do danes nadomestil s 3000 m² razstavnih površin. Prvi večji preboj je pomenila namestitev muzeja v Staro grofijo, renesančno palačo z znamenitim Celjskim stropom v letu 1946, kot izjemen premik pa lahko označimo preobrazbo Knežjega dvora, nekdanje rezidence Celjskih grofov, v razstavne prostore leta 2012.

Obsežne zbirke in povečane razstavne površine so ustvarile dobre temelje, na katerih je celjski muzej v 90. letih 20. stoletja iz klasične prerasel v sodobno institucijo. To je bil turbulenten čas političnih, kulturnih in družbenih sprememb. Desetletja so bili muzeji usmerjeni prvenstveno v zbiranje in preučevanje pridobljenega gradiva, čas, namenjen komuniciranju z javnostmi je bil skopo odmerjen. Muzealci so, kot se je rado reklo, živeli in delali v slonokoščenem stolpu. »Ne dotikajte se predmetov!« in »Tišina, zdaj ste v muzeju!« sta frazi, ki slikovito ponazarjata takratni odnos med obiskovalcem in muzejem. Toda novi časi so prinesli nove tehnologije in nove medije v proces izobraževanja ter pridobivanja vedenj s področja dediščine. Grožnja, da bodo novi dejavniki zmanjšali zanimanje javnosti za muzeje in jih spremenili v mastodonte preteklosti, je postajala vse bolj realna. Nujno je bilo, da se muzeji odprejo navzven, prisluhnejo zanimanjem in željam različnih družbenih skupin ter približajo dediščino obiskovalcem z novimi in bolj privlačnimi razstavnimi tehnikami, skratka, storijo vse, da ostanejo v toku življenja. Bil je to preobrat, ki ga ni zmogel vsak muzej. Celjskemu je dal krila, da je v zadnjih treh desetletjih iz lokalnega muzeja prerasel v ustanovo, prepoznavno v državnem in mednarodnem merilu.

Prvi poseg v dotedanjo prakso razstavne dejavnosti se je zgodil, ko sta v muzeju dve temi, ki sta bili do takrat skromno obravnavani, prerasli v samostojni razstavi. Celjski grofje so bili izločeni iz kulturno zgodovinske zbirke in dodelani v veliko samostojno razstavo, ki je po dolgih prizadevanjih muzejske hiše leta 2012 dokončno našla prostor v njihovi rezidenci, Knežjem dvoru. Tudi zbirka Alme M. Karlin, do takrat ujeta v manjšo razstavo dela njenih zbirk, je prerasla v celovito pripoved o življenju in delovanju te znamenite Celjanke. Tako Alma M. Karlin kot grofje Celjski sta priljubljen in atraktiven del celjske preteklosti; v zadnjih dveh desetletjih ju je muzej predstavil javnosti izčrpno in v modernem razstavnem slogu. Obe razstavi sta postali uspešnici v širokem merilu in sta ponesli vedenje o Celju daleč preko državnih meja. Podoben premik se je zgodil na polju prezentacije bogate arheološke zbirke. Kot izjemno uspešna se je pokazala odločitev, da se arheološko najdišče rimske Celeie v kletnih prostorih Knežjega dvora ohrani in situ. Moderen, v posameznih segmentih drzen pristop k prezentaciji ostalin, je razstavo Celeia - mesto pod mestom spremenil v najbolj občudovano točko muzeja.

Kljub težnjam k sodobnemu načinu komuniciranja z obiskovalci ni bilo potrebno rušiti, kar so ustvarile  prejšnje generacije muzejskih delavcev. Kulturno zgodovinska zbirka v Stari grofiji ostaja nespremenjena v prvotni ureditvi, v edinstvenem sijaju prostega pristopa. Enako velja za lapidarij, umeščen v klet Stare grofije že v šestdesetih letih 20. stoletja. Pokrajinski muzej Celje na ta način ostaja zanimiv spoj žlahtnega starega in modernega pristopa do obiskovalca.

Danes lahko Pokrajinski muzej Celje šolski mladini vseh stopenj, ljubitelju kulturne dediščine ali radovednemu turistu ponudi bogat in pester vpogled v preteklost Celja in okolice s stalnimi razstavami v Stari grofiji in Knežjem dvoru ter na 10 zunanjih lokacijah. Lapidarij, Alma Karlin - Poti, Kulturnozgodovinska zbirka s Celjskim stropom in Od gotike do historizma po korakih za obiskovalce z okvaro vida so stalne razstave, locirane v Stari grofiji. V Knežji dvor so umeščene razstave Od šivanke do zvezd - prazgodovina, Grofje Celjski in Celeia - mesto pod mestom. Postavitve odlikuje drzen in svež pristop pri umeščanju eksponatov, dopolnjen z izbranimi interpretacijami in mestoma podprt s sodobnimi mediji.

Drugi del zgodbe o uspehu pomeni popularizacija celjske kulturne dediščine izven muzejskih zidov. Gostovanje razstav v slovenskih muzejih in v tujini se je pričelo v devetdesetih letih 20. stoletja in je v znamenju neprestane rasti. Od leta 1991 je muzej 20-krat razstavljal v tujini (Franciji, Italiji, Avstriji, Hrvaški in Srbiji) in 13-krat v sorodnih institucijah v Sloveniji, pri tem pa vedno nastopal tudi v vlogi ambasadorja matičnega mesta Celja.

Stalne razstave, občasne razstave, programi za predšolske otroke, osnovnošolce in dijake, predavanja in gostujoče razstave so očitno smiselna naložba, ki privablja v Pokrajinski muzej Celje iz leta v leto večje število obiskovalcev. Evidenca vstopnic priča, da je muzej pred izbruhom epidemije leta 2019 obiskalo 24 074 gostov, od katerih je bila skoraj petina iz tujine. Skupaj z drugimi kulturnimi institucijami je nesporno uveljavil Celje kot privlačno turistično destinacijo v slovenskem in mednarodnem merilu. Pokrajinski muzej Celje je že dolgo zasidran tudi v zavesti Celjank in Celjanov kot nosilec skupne kulturne identitete. Številne generacije lokalnega prebivalstva se zvesto vračajo v muzej, sami ali z družino, in s sabo vodijo tudi svoje znance in prijatelje. To je posebna dragocenost, ki muzeju jamči življenje in razvoj.

 

Zahvaljujemo se Zgodovinskemu društvu Celje za pobudo za imenovanje ter Osrednji knjižnici Celje, Muzeju novejše zgodovine Celje, Zavodu za varstvo kulturne dediščine OE Celje in Zgodovinskemu arhivu Celje za podporo.