Drobci zgodovine

Ladislav Posmrtni

23.11.1457 - 23.11.2016

23. novembra - pred 559-leti - je nepričakovano umrl Ladislav Habsburški (*22.2.1440), imenovan tudi Posmrtni, ogrski in češki kralj ter avstrijski vojvoda.

Njegova mati je bila Elizabeta Habsburška, oče pa Albreht Habsburški. Ladislav je bil v sorodu z grofi Celjskimi; njegova babica je bila Barbara Celjska. Do drugega leta starosti sta Ladislavu umrla oba starša, zato so ga vzgajali na dvoru sorodnika Friderika III. Habsburškega. Ko je leta 1452 postal polnoleten, se je tesno navezal na grofa Ulrika II. Celjskega. Ko je bil le ta 9. novembra 1456 umorjen, je bil Ladislav tisti, ki se je maščeval za njegovo nasilno smrt.

Dobro leto kasneje je umrl tudi sam, v Pragi, za levkemijo. Ko so odprli kraljevi grob, so arheologi ugotovili, da je bil Ladislav pokopan v oblačila, kot jih vidimo na njegovem znamenitem portretu. Imel je bogate zlate lase, tako kot njegova babica Barbara Celjska.

Originalno sliko hranijo v Kunsthistorisches Museum, inv.št. 2984, na Dunaju.

Besedilo mag. Rolanda Fugger Germadnik.

Kronanje Barbare Celjske za ogrsko kraljico

6. december leta 1405 je bila po mnenju madžarskih zgodovinarjev za ogrsko kraljico okronana Barbara Celjska.

Ogrski kralj Sigismund Luksemburški in Barbara Celjska sta se poročila sredi novembra, poroki pa je sledilo kronanje v Székesfehérvarju. Barbari je krono sv. Štefana položil na glavo nadškof János Kanizsai. Da je bila mlada in lepa Sigismundova soproga okronana s sveto krono Ogrske, je bila izjemna čast.

Slika: Krona sv. Štefana

Besedilo mag. Rolanda Fugger Germadnik.

»Stolp« grofov Celjskih v Celju

11. decembra, leta 1387 sta bratranca Herman II. Celjski in Viljem Celjski od Hansa in Rudla »die Graesel« kupila Stolp v Celju, skupaj s sadovnjakom, njivami in štirimi voštati za 390 mark starih graških in dunajskih denaričev. Kot piše v ohranjeni listini je zgradba stala v bližini cerkvice sv. Maksimiljana.

Stolp sta Celjska prezidala v dvorec, in v udobni novi dom namestila svoji družini. Viljem Celjski je imel v zakonu z Ano Poljsko hčerko Ano, Hermanu II. in Ani Schaunberški pa se je rodila cela kopica otrok.

Dvorec, ki se je tudi kasneje imenoval Stolp, je neznani pisec Kronike grofov Celjskih opisal kot lepo zidano stavbo, ki jo je obkrožalo »veliko prijetnih sadovnjakov«. Leta 1457 je dvorec porušil Jan Vitovec, ko je oblegal cesarja Friderika III. Habsburškega na Starem gradu.

Letos poleti so arheologi Pokrajinskega muzeja Celje izvedli predhodne arheološke raziskave in dejansko naleteli na zidove in temelje nekdanjega prestižnega prebivališča grofov Celjskih.

Fotografija iz arhiva PMC.

Besedilo mag. Rolanda Fugger Germadnik, foto Nina Sovdat.

Viteški red Zmaja

12. decembra leta 1408 sta kralj in kraljica Ogrske, Sigismund Luksemburški in Barbara Celjska, ustanovila viteški red Zmaja.

Ustanovitev reda je sledila neposredno po zmagi Sigismunda Luksemburškega v Bosni. Bosansko plemstvo je namreč s prestola odstranilo Stjepana Ostoja, ki je bil proogrsko usmerjen. Sigismund je upor brez milosti zatrl. V bitki pri Dobori leta 1408 je v spopadu z ogrsko vojsko padel cvet bosanskega plemstva.

V ustanovitvenem aktu so bili zapisani kot člani reda Sigismundovi najožji zaupniki, 22 po številu: na prvem mestu despot Štefan Lazarević, ki sta mu sledila Herman II. Celjski in Friderik II. Celjski.

Simbol novega reda je bil zmaj, ki je imel na hrbtu vrezan križ. Cilj reda je bila zaščita krščanstva in krščanskih dežel pred tujeverci.

Fotografija: Z razstave Grofje Celjski: pečnica z grbom grofov Celjskih, ki ga ovija zmaj.

Besedilo mag. Rolanda Fugger Germadnik, foto Nataša Žmaher.