Število prikazanih predmetov:

Poslikana skrinja

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Poslikana skrinja, polihromiran les in železo, 1818; Podvolovljek (Luče), E 385. Napis TA SKIO EE STREV KLEMEN LAGER V TEM LET SAM 1818 nam razkrije identiteto avtorja mizarskih del in poslikave. Poleg cvetličnih vencev je v stranskih poljih upodobljena Marija Kraljica z Jezusom, v srednjem polju pa je šopek tulipanov. Zanimiva je poslikava notranje strani pokrova, kjer na travnati površini stojijo svetniki, katerim je bila v varstvo zaupana vsebina skrinje.

Preberi več

Arma Christi s Križanim

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Slika na steklo, Arma Christi s Križanim, 2. pol. 19. stol., (?), E 54. Slika na steklo je, poenostavljeno povedano, na hrbtno stran šipe naslikana podoba. Na Slovenskem se slike na steklo pojavijo v 18. stol., predvsem, ne pa izključno, v kmečkih domovih. V prvih dveh tretjinah 19. stol. so v notranjščini kmečkih hiš prevladovale slike z religiozno motiviko. V zadnji tretjini stoletja so jih začele izpodrivati barvne litografije z enako motiviko.

Preberi več

Li Tieguai

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Li Tieguai, kipec, lojevec in les, 2. pol. 19. stol. (?), Peru ali Kitajska, K 841. Dragoceni kipec je pisateljica in svetovna popotnica Alma M. Karlin dobila v dar od svojega učenca, spomladi 1920 v Peruju. Podarjen ji je bil kot »inkovski zaklad v podobi hudiča«. Sprva ga je imenovala malik, leta 1923 pa je na Kitajskem zapisala: »Dr. Lessing, znani nemški arheolog je v kipcu iz lojevca prepoznal Li Tie Guaia.« Kipec kasneje postane junak njenega romana Malik.

Preberi več

Zajec

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Zajec, les, 1894, Krajnče (Šentjur), E 968. Zajec je pripomoček za sezuvanje škornjev, imenovan je tudi hlapec. Sezujemo se tako, da v polkrožno odprtino zataknemo peto škornja ali čevlja, medtem ko z drugo nogo deščico obtežimo. Največkrat je (bil) izdelan iz lesa, v 19. stoletju se pojavijo litoželezni, danes poznamo tudi plastične. Starinski litoželezni zajec (ang. Boot Jack), v podobi poredne Nellie ali rogača, je priljubljen zbirateljski predmet.

Preberi več

Pečnica

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Pečnica, žgana glina - glazirana, 30. leta 20. stol., Vojnik, E 2555. Pečnica z motivom srca, iz žgane gline in zeleno glazirana, je nastala v delavnici vojniškega lončarja Franja Felicijana. Pečnica je kvadratna ali pravokotna plošča iz žgane gline – lahko je loščena ali ne –, vzidana v obod peči, da ta dlje ohrani toploto. Pečnice so pogosto okrašene z geometrijskimi, cvetličnimi ali antropomorfnimi motivi, pogost motiv je tudi srce.

Preberi več

Kabinetna omarica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omarica, poslikan les, dat. 1572, v. 53 cm, inv. št. KZ/354. V renesansi so pisalne pulte zamenjale prenosne pisalne omarice, ki so imele vrsto simetrično razporejenih predalčkov, ki so bili pogosto skriti za vratci ali preklopno ploščo. V njih se je našel prostor za pisalni pribor, dokumente, pa tudi dragocenosti, kot so nakit, denar  in drugi dragoceni predmeti, ki so bili, tako kot v našem primeru, v skrivnem predalu.

Preberi več

Pisalna miza z rolojem

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Pisalna miza z rolojem, intarziran les, okoli leta 1785, v. 111 cm, inv. št. KZ/1353. Ob koncu 19. stoletja sta Pariz in Dunaj postala prestolnici umetnosti. Med meščanstvom se je udomačil preprostejši in cenejši slog, dunajski  bidermajer.

Preberi več

Kabinetna omarica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omarica, orehov les, prva polovica 17. stoletja, v. 103 cm, inv. št. KZ/1400. Kabinetne omarice so bile v premožnejših domovih meščanov in plemičev nepogrešljiv del stanovanjske opreme. Predstavljale so tudi statusni simbol, okrasje pa njihovo izobraženost, predali pa so vsebovali različne dragocene zbirke.

Preberi več

Pisalna omara, tabernakelj

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Pisalna omara, tabernakelj, intarziran les, prva polovica 18. stoletja, v. 180 cm, inv. št. KZ/1415. Furnirane tridelne omare tabernakeljskega tipa so bile pogosto najdragocenejši kos pohištva v  stavbi.

Preberi več

Posodica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Posodica, pozlačen baker, druga polovica 17. stoletja, v.4 cm, 2R. 16 cm, inv. št. KZ/289. Izjemen primerek baročne zlatarske umetnosti. Prvotno so jo verjetno uporabljali  kot namizno posodo za začimbe.

Preberi več