Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 601

Pladenj z napisom Ruine Cilli

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Pladenj, opalno steklo s poslikavo in pozlato, domače steklarne, konec 19. stoletja, višina 2,5 cm, inv. št. KZS 812.Pladenj je iz opalnega v kalup vlivanega stekla. Obrobje pladnja je obarvano z lazurno barvo. Gornji rob s pozlato. V dno pladnja v narisano kartušo nanešena fotografija , ki prikazuje pogled na Savinjo, grajski hrib in kapucinski samostan nad reko. Pod kartušo je napis Ruine Cilli, ki se nanša na ruševino gradu nad mestom.

Preberi več

Žepni kozarec z napisom Josefiberg Cilli

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Žepni kozarec, brezbarvno steklo z gravuro in lazurno poslikavo, Steklarne v Zasavju(?), druga polovica 19. stoletja, višina  10 cm, inv. št. KZS 820.Kozarec je iz brezbarvnega stekla, ploskovno brušen. Gladko dno obdaja pas modre lazure, ki se ponovi na ustju. Okrasni motiv je gravura, ki prikazuje Jožefov hrib nad mestom. Veduto Jožefovega hriba dopolnjuje lazurna obarvano ozadje z napisom Josefiberg Cilli. Gre za prestižnejši spominek  sicer uveljavljenega  mestnega predela, ki je bil poznan po svoji romarski cerkvi.

Preberi več

Spominski kozarec z napisom in gravuro Josefiberg in Cilli

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Spominski kozarec, brezbarvno steklo z gravuro in pozlato, konec 19. stoletja, višina 13,5 cm, inv. št. KZ 2557.Kozarec je iz brezbarvnega stekla, stiskanega v kalup. Podstavek je brušen v 8 polkrožno zaobljenih ploskev. Osrednji del je brušen v osem pasov, ki jih na vrhu dopolnjuje pas pozlate, ustje kozarca dooblikovano pri peči. Kupo, ki ima rahlo konično obliko krasi gravirana veduta Jožefovega hriba nad Celjem. Veduta kaže cerkev sv. Jožefa ter nekaj stanovanjskih stavb na Jožefovem hribu. Spodaj je vrezan napis Josefiberg in Cilli. Primer spominskega kozarca, s pogledom na romarsko sredi...

Preberi več

Vrček za pivo z napisom Gruss aus Cilli

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Vrček za pivo, brezbarvno steklo s kositrnim pokrovom in okovjem, Steklarna Hrastnik (?), začetek 20. stoletja, inv. št. KZS 813.Vrček za pivo je izdelan iz brezbarvnega v kalup pihanega stekla, Ročaj dodan pri peči. Na gornjem delu ročaja pritrjen nosilec kositrnega pokrova. Na vrčku je naslikana veduta Celja s pogledom iz gradu nad mestom in kaže podobo mesta, kakršna je bila pred prihodom južne železnice leta 1846. V spodnjem delu trak z napisom Gruss aus Cilli. Je primerek turističnega spominka obiskovalcev mesta ob Savinji.

Preberi več

Spominski vrček z napisom "Zum Andenken an Cilli"

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Spominski vrček, brezbarvno in rdeče obarvano steklo, 2. polovica 19. stoletja, višina 9,5 cm, inv. št. KZ 80.Vrček je iz brezbarvnega stekla pihan v kalup. Ročaj dodan pri peči. Pokrov je steklen obdaja pa ga kositrno okovje pritrjeno na ročaj. Osrednji del je poslikan z lazurno barvo in napisom Zum Andenken an Cilli. Je primer priložnostnega spominka mesta ob Savinji. Tovrstni vrčki so bili v drugi polovici 19. Stoletja ter začetku 20. Stoletja pogost spominek. Napisi so vse do konca prve svetovne vojne ostajali v nemškem jeziku. Izdelan je verjetno bil v eni od bližnjih steklarn na Celjskem...

Preberi več

Kozarec

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Kozarec, brezbarvno steklo s poslikavo, glažuta Jurklošter, sredina 19. stoletja, inv. št. KZ 54.Kozarec je cilindrične oblike pihan v kalup iz brezbarvnega stekla. Valjasti del krasi pas cvetlične poslikave z žganimi emajlnimi barvami. Pas okrasja dopolnjuje napis Finzenz Logošeg. Gre za izdelek glažute v Jurkloštru, ki je delovala kot predhodnica steklarne v Hrastniku med leti 1800 do 1860. Med pomembnejšimi lastniki so bili Karl Azula , Franz Grohmann in Eduard Heider, ki je glažuto v Jurkloštru opustil in zgradil novo v Hrastniku.

Preberi več

Steklen likalnik

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Steklen likalnik, brezbarvno steklo, sredina 19. stoletja , višina 15,5 cm, inv. št. KZ 71.Likalnik v obliki gobe so pred uporabo napolnili z vročo vodo. Izdelan je bil v glažuti v Rakovcu nad Vitanjem. Glažuta v Rakovcu spada med najvišje ležeče v našem prostoru, saj je delovala na nadmorski višini okoli 1100 m. Začetki segajo v leto 1783. Kot prvi lastnik se omenja Janez Miha Čiček pl. Vitanjski. Steklarna je največji razcvet doživela v lasti družine Novak. Iz omenjene družine prihajajo tri generacije lastnikov od Rajmunda Nowakha, preko sina Ignacija do Rajmunda ml. Novaka. Ta je okoli 1850...

Preberi več

Steklen možnar

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Možnar, zeleno steklo, Svetli dol pod Svetno, po letu 1753, višina 12,8 cm, inv. št. KZ 73.Možnar je prosto oblikovan masivni izdelek iz zelenega stekla. Gre za izdelek glažute Svetli dol pod Svetino,ki je bila v lasti grofa Gaisrucka. Podstavek je bil možnarju dodan pri peči. Ustje možnarja zataljeno pri peči. V glažuti Svetli dol srečamo v šestdesetih letih 18. stoletja  steklarskega mojstra Valentina Voitha, ki je prišel v Svetli dol iz glažute v Dobovcu pri Rogatcu.

Preberi več

Steklen valjar

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Valjar, zeleno steklo, Svetli dol pod Svetino, po letu 1753, dolžina 40 cm, inv. št. KZ 2260.Valjar je iz zelenega stekla, prosto pihan. Držali sta dodani v vročem stanju pri peči in neenakomerno oblikovani. Gre za tipičen glažutarski izdelek v 18. Stoletju. Izdelan je bil v glažuti Svetli dol pod Svetino, ki jo je leta 1753 zgradil lastnik dvorca Novo Celje grof Anton Gaisruck. Ta glažuta je delovala med leti 1753 in 1773, ko jo je družina Gaisruck opustila. Na nekdanjo glažuto še v kraju spominja cerkvica sv. Florjana, ki je veljal za zavetnika steklarjev. Cerkvico je postavil lastnik stekla...

Preberi več

Kozarec z gravuro zdraviliških stavb v Rogaški Slatini

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Kozarec z gravuro zdraviliških stavb v Rogaški Slatini, brezbarvno steklo in pozlata, okoli 1850, višina 15 cm, inv. št. KZ 1842.Gre za primer zdraviliškega kozarca, ki je imel funkcijo spominka. Kozarec na nogi pihan v kalup iz brezbarvnega stekla krasi šest medaljonov. Medaljone obdajajo črte pozlate, ki ob ustju preide v širši pas. V enem od medaljonov je napis: Andenken von Sauerbrunn bei Rohitsch. V drugih so vgravirane posamezne zdraviliške stavbe v Rogaški Slatini, ki so označene z napisi: Tempelbrun, Wohngebäude, Saalgebäude, Badehaus, Wandelbahn. Kozarec je del muzejske zbirke od leta...

Preberi več

Koščene konice iz Potočke zijalke

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Koščena konica; d: 13,1 cm, š: 1,1 cm, deb.: 0,6 cm; aurignacien (ca. 40.000 – 30.000 BP); Potočka zijalka; inv. št. PR 5775, PZ 5.Koščena konica; d: 13,2 cm, š: 1,3 cm, deb.: 0,7 cm; aurignacien (ca. 40.000 – 30.000 BP); Potočka zijalka; inv. št. PR 5776, PZ 60.Koščena konica; d: 10,8 cm, š: 1,1 cm, deb.: 0,4 cm; aurignacien (ca. 40.000 – 30.000 BP); Potočka zijalka; inv. št. PR 5778, PZ 100.Koščena konica; d: 7,7 cm, š: 0,6 cm, deb.: 0,2 cm; aurignacien (ca. 40.000 – 30.000 BP); Potočka zijalka ;inv. št. 5777, PZ 77. Koščene konice na fotografiji sodijo v zbirko konic, ki jih je med izkopava...

Preberi več

Klinice

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Klinica; d: 1,6 cm, š: 0,55 cm, deb.: 0,09 cm; aurignacien (40.000 – 30.000 BP); Potočka zijalka; inv. št. PR 5603.Klinica; d: 0,95 cm; š: 0,4 cm; deb.: 0,1 cm; aurignacien (40.000 – 30.000 BP); Potočka zijalka; inv. št. PR 5601Klinica; d: 1,1 cm, š: 0,45 cm; deb: 0,13 cm; aurignacien (40.000 – 30.000 BP); Potočka zijalka; inv. št. PR 5602 Tri klinice izvirajo iz zadnjega dela jame in so bile najdene med novejšimi raziskavami v Potočki zijalki; klinica z inv. št. PR 5602 je bila odbita od jedra (z inv. št. PR 3711), ki ga je med svojimi izkopavanji leta 1929 našel prof. dr. Srečko Brodar.

Preberi več

Klina

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Klina; d: 8,1 cm, š: 2,4 cm, deb. 0,85 cm; aurignacien (ca. 40.000 – 30. 000 BP); Potočka zijalka; inv. št. PR 3659, PZ 700.Klina je izdelana iz roženca, najdena je bila v vhodnem delu jame Potočka zijalka na Olševi. Orodje datira v mlajši paleolitik, natančneje v njegov začetni del, ki ga imenujemo aurignacien.

Preberi več

Gredljasto praskalo

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Gredljasto praskalo; v: 2,5 cm, š: 2,45 cm, deb. 1,45 cm; aurignacien (40.000 – 30.000 BP); Potočka zijalka; inv. št. 5594, PZ 593.Gredljasto praskalo iz lidita je bilo najdeno v vhodnem delu jame Potočka zijalka. Tovrstna praskala so stranski produkt izdelave majhnih klinic. Orodje so uporabljali ljudje, ki so v času mlajšega pleolitika, natančneje v aurignacienu, zahajali v Potočko zijalko, ki jim je služila kot lovska postaja.

Preberi več

Ročna konica

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Ročna konica; d: 6,8 cm, š: 4,0 cm, deb.: 1,2 cm; mousterien (ca. 200.000 – 40.000 BP); Blatni vrh pri Jurkloštru; inv. št. PR 3564.Orodje, ki ga je izdelal in uporabljal neandertalec, je slučajna najdba in izvira iz doslej edinega slovenskega mousterienskega planega najdišča Blatni vrh pri Jurkloštru. Tipološko gre sicer za kotno strgalo, a je bilo orodje zaradi koničaste oblike lahko v uporabi tudi kot ročna konica.

Preberi več

Kamnita sekira

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Kamnita sekira; d: 13,8 cm, š: 6,1 cm, deb.: 5,6 cm, premer luknje: 2,4 cm; inv. št. PR 5539; Torog pri Laškem.Kamnita kladivasta sekira z luknjo za toporišče, izdelana in v uporabi je bila v času med drugo polovico 5. in začetkom 4. tisočletja pr. n. št..

Preberi več