Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 1045

Pečnica z motivom leva

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Pečnica z motivom leva, žgana glina, tretja četrtina 15. stoletja, 22 x 22 cm, Celje, Prešernova 7, inv. št. KZ-2094.  Na pečnici z latvičastim zadnjim delom je reliefno upodobljen motiv leva. Ploščo zaključujeta profiliran rob in bordura iz ovite vrvice. Lev, ki je obrnjen v desno, ima dvignjeno nogo, poudarjene kremplje, zavit in dvignjen rep, vidni so zobje v odprtih ustih in iztegnjen, jezik. Motiv z levom je bil bil priljubljen okras v sredini 15. stoletja. Pečnico je bila najdena ob arheoloških izkopavanjih v Celju, na Prešernovi ulici, leta 1951.  

Preberi več

Prerok

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Prerok, Franc Jelovšek, stolna c. sv. Danijela, Celje, 1742, freska, 109 x 42 cm; 101 x 37 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/988, S/989.Detajl z roko, Franc Jelovšek, stolna c. sv. Danijela, Celje, 1742, freska, 99 x 42 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/990.Detajl s harfo, Franc Jelovšek, stolna c. sv. Danijela, Celje, 1742, freska, 63 x 38 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/993. Fragmenti freske so del Jelovškove stenske poslikave, ki je bila leta 1742 naslikana na steni prezbiterija v cerkvi sv. Danijela. Upodobljen je bil prizor z Danijelom v levnjaku, na katerem je Jelovše...

Preberi več

Zakonski par ob klavirju

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Zakonski par ob klavirju, neznani avtor, olje na platno, ok. 1810, PMC, inv.št. S/315. Sliko bi uvrstili v prvo desetletje 19. stoletja (empir), ko čas bidermajerja ni bil več daleč: o tem nas prepričujejo moževa pričeska z zalizci, strmi krajci fraka in telovnika ter pentlja s čipkami. V duhu pretekle mode pa nas bolj nagovarja žena: s kodrastimi prameni las na čelu in kratko pričeško. Tudi z visoko prepasano, kot tunika nabrano plesno obleko in s kašmirskim šalom okoli ramena in lakta je značilna prispodoba poslavljajočega se empira. (povzeto po V fraku in krinolini, A. Vrišer,) Eden najimen...

Preberi več

Spominska plošča

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Spominska plošča z napisom »Erneuert unter Oberschützenmeister Gustav Stiger«, prevod "Prenovljeno pod vodstvom višjega mojstra Gustava Stigerja",  1911, marmor, PMC, KZ/2697. Gustav Stiger (1848 -1902)Stigerji so bili ena najbolj znanih celjskih nemških trgovskih družin. Gustav je bil že leta 1879 izvoljen v celjski občinski odbor, leta 1888 je postal podžupan, po smrti dolgoletnega župana Neckermanna v letu 1893 pa celjski župan.Veljal je za odličnega gospodarja, ki je znal daljnovidno poskrbeti za nekatere temeljite izboljšave mestne infrastrukture, premogel pa je tudi velik čut za urejenos...

Preberi več

Baševa pisalna miza

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Pisalna miza Lovra Baša, orehov furnir, PMC, inv. št. KZ/1354.  Lovro Baš (1849-1924) je bil rojen v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah, gimnazijo zaključil v Celju, študij prava pa v Gradcu in na Dunaju.Kot notarski kandidat delal v Celju, Laškem in Kozjem, kot notar pa v Ljutomeru in od 1881 v Celju. Do leta 1923 opravljal funkcijo predsednika notarske zbornice za Spodnjo Štajersko.Od leta 1881 je bil tudi član uprave Celjske posojilnice in vse do smrti njen podpredsednik. V Južnoštajerski hranilnici je bil zastopnik okraja Vransko in član ravnateljstva od leta 1889.Velik del njegovega javnega u...

Preberi več

Portret Gustava Stigerja

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Portret Gustava Stigerja, Baeh(?), litografija, sign. in dat. Baeh, Wien, 1898, PMC, inv. št. G/XI-83. Gustav Stiger (1848 -1902)Stigerji so bili ena najbolj znanih celjskih nemških trgovskih družin. Gustav je bil že leta 1879 izvoljen v celjski občinski odbor, leta 1888 je postal podžupan, po smrti dolgoletnega župana Neckermanna v letu 1893 pa celjski župan. Veljal je za odličnega gospodarja, ki je znal daljnovidno poskrbeti za nekatere temeljite izboljšave mestne infrastrukture, premogel pa je tudi velik čut za urejenost mesta in razvoj turizma. Znatne izboljšave so doživeli električno in k...

Preberi več

Portret dr. Lovra Baša

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Portret dr. Lovra Baša, Ivan Vavpotič, o. pl., sign. l. zg. I. Vavpotič, okoli 1910, PMC, inv. št. S/196. Lovro Baš (1849-1924) je bil rojen v Spodnjih Gorčah pri Braslovčah, gimnazijo zaključil v Celju, študij prava pa v Gradcu in na Dunaju.Najprej je kot notarski kandidat delal v Celju, Laškem in Kozjem, kot notar pa v Ljutomeru in od 1881 v Celju. V svojem poklicu si je pridobil velik ugled, saj je vse do leta 1923 opravljal funkcijo predsednika notarske zbornice za Spodnjo Štajersko. Od leta 1881 je bil tudi član uprave Celjske posojilnice in vse do smrti njen podpredsednik. V Južnoštajers...

Preberi več

Portret dr. Štefana Kočevarja

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Portret dr. Štefana Kočevarja, A. Fischer, o. pl., sign. in dat. d. sp. A. Fischer 1885, PMC, inv. št. S/935. Štefan Kočevar (1808-1883) je po gimnaziji v Mariboru nadaljeval šolanje na graškem liceju, leta 1829 končal filozofijo, medicino pa leta 1834 na Dunaju. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju naselil za stalno.Po preselitvi v Celje je postal osrednja osebnost slovenskega nacionalnega gibanja v mestu in širši okolici ter glavni pobudnik za ustanovitev Narodne čitalnice. Le-ta je bila ustanovljena leta 1862.Uspešen je bil tudi na strokovnem – medicinskem podro...

Preberi več

Portret Mihaela Vošnjaka,

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Portret Mihaela Vošnjaka, Franc Berneker,  bel marmor, 1906/07, PMC, inv. št. P/292. Mihaela Vošnjak (1837-1920)Rodil se je v šoštanjski usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke naprej v Celju, realko zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju.Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija ponujala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic.Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije, vendar se je za...

Preberi več

Mati božja Dobrega sveta

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Mati božja Dobrega sveta, neznani avtor, 18. stoletje, o. pl., 42,5 x 34 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/364. Tip Matere božje Dobrega sveta se uvršča med najbolj priljubljene Marijine milostne podobe. Pogosto je upodobljena celotna legenda o čudežnem prenosu Marijine podobe, ki sta jo leta 1467 iz Skadra, ko so mesto ogrožali Turki, dva angela na mavrici prenesla prek Jadranskega morja v italijanski Genazzano.Na tej sliki sta upodobljena zgolj Marija in Jezus.

Preberi več

Oznanjena (Annunciata)

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Oznanjena (Annunciata), neznani avtor, 18. stoletje, o. pl., 34,5 x 29 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/836. Skozi zgodovino so bile verske skrivnosti o Mariji predmet številnih razprav in polemik, nekatere med njimi so bile sprejete tudi kot verske resnice ali dogme. V umetnosti so se skozi stoletja različno upodabljali posamezni ikonografski tipi in predstavljali Marijino poslanstvo, njene odlike in prizore iz njenega življenja.Slika predstavlja okrajšano varianto Oznanjenja brez prisotnosti angela. Na Oznanjenje kažejo: venec zvezdic okrog Marijine glave, cvetovi lilij na levi in des...

Preberi več

Kapitel iz Govč

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Kapitel iz Govč, Govče pri Žalcu, konec 16. stoletja, peščenjak, v. 30 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. P/260. Protestantska cerkev v Govčah pri Žalcu je bila zgrajena za potrebe protestantske skupnosti s Celjskega in je bila edina tovrstna zgradba na ozemlju današnje Slovenije. Stavbo, ki je stala zgolj slabi dve desetletji, je leta 1600 razstrelila protireformacijska komisija.Edino, kar se je do danes ohranilo, je kapitel, okrašen z akantovimi listi in grotesknimi maskami.

Preberi več

Mučenje Petra Mučenca

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Mučenje Petra Mučenca, neznani slikar, 18. stoletje, o. pl., 35 x 28 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/169. Peter Mučenec, po svojem rojstnem kraju imenovan tudi Peter iz Verone, sodi med najbolj priljubljene ljudske svetnike v severni Italiji.V dominikanskem redu uživa posebno čast. Legenda pravi, da je osebno poznal ustanovitelja dominikanskega reda sv. Dominika.Upodobljen je v dominikanskem habitu, klečeč, v trenutku, ko je morilec zamahnil z mečem.

Preberi več

Pogled na kapucinski samostan

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Pogled na kapucinski samostan, Hlüb, začetek 20. stoletja, o. pl., 100 x 80 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/197.Kapucinski samostan je bil zgrajen istočasno s cerkvijo sv. Cecilije v letih od 1609 do 1615. Kasneje je bil večkrat prezidan, leta 1826 so bile narejene dohodne stopnice.Na sliki, ki izhaja z začetka 20. stoletja, je slikar poleg samostana in dohodnih stopnic upodobil tudi kapucinski most.Kapucini so se v Celju naselili na začetku 17. stoletja. Kapucini (OFMCap – Ordo Fratrum Minorum Capuccinorum ) so najmlajša veja reda manjših bratov, od katerega so se leta 1525 odcepili z...

Preberi več

Sveti Rok

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Sv. Rok, štajerski ali koroški mojster, p. c. sv. Ožbolta pri Ponikvi, 1510-1520, tempera na lesu, 156 x 54,5 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/255. Celopostavna figura sv. Roka je rahlo zasukana, v levici drži popotno palico, z desnico kaže na rano, ki se vidi izpod plašča. Pogled je usmeril rahlo navzdol. Na njegovem pokrivalu je bel križ.Sv. Rok je zavetnik proti kužnim boleznim in kugi. Upodobljen je v romarski obleki, z romarsko palico in bučo; z roko kaže na kužno bulo na stegnu. Zraven sebe ima psa s kruhom v gobcu. Sv. Rok goduje 16. avgusta.

Preberi več

Sveti Peter

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Sv. Peter, štajerski ali koroški mojster, 1510-1520, tempera na lesu, 99,5 x 60 cm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/844. Sv. Peter je upodobljen kot starejši moški, ki v levici drži nesorazmerno velik ključ- svoj atribut. Celotno ozadje slike zapolnjujejo cvetlični in vitičasti ornamenti."Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva.", s temi besedami je Jezus postavil apostola Petra za svojega namestnika na zemlji. Zaradi 'ključev', o katerih govori Jezus, apostola Petra upodabljajo s ključi v rokah in mu pravijo 'nebeški ključar'.

Preberi več