Število prikazanih predmetov:

AE2, RIC 132, •TSA • A B – Vetranij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3646, AE2, Solun, RIC 132,  •TSA •  A  B , kovan  leta 350, zbirka Muzejskega društva. VETRANIJ (350)Rimski general, ki je poveljeval armadi v Iliriku in Panoniji. Po smrti cesarja Konstansa, ga je hčerka Konstantina Velikega Konstantina nagovorila, da se razglasi za cesarja, želeč njegove zaščite pred uzurpatorjem Magnencijem. 1. marca 350 se je dal v Sirmiumu razglasiti za cesarja, kar mu je sprva  potrdil tudi cesar Konstancij II. Le-ta si je kasneje premislil in konec leta 350 od njega zahteval, da odstopi in se upokoji.  Vetranij je njegovo ponudbo sprejel in se kot navaden državljan ...

Preberi več

AE3, RIC 244, ASIS# – Konstans

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3508, AE3, Sisak, RIC 244, ASIS τ, kovan  v letih 348  – 350, zbirka Muzejskega društva. KONSTANS (333 – 350)Najmlajši sin Konstantina Velikega, ki si skupaj z bratoma leta 337 razdeli državo. Uspešno se obrani napadov svojega najstarejšega brata Konstantina II., ki je v času njegove mladoletnosti bil njegov skrbnik. Po njegovi smrti (340) prevzame še njegov del cesarstva. Zaradi slabega vladanja in protežiranja  njegove telesne straže se mu upre vojska pod vodstvom Magnencija, ki ga leta 350 tudi ubije.  

Preberi več

AE3, RIC 21, AQS ↓↓ – Konstancij II.

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 523, AE3, Oglej, RIC 21, AQS  ↓↓ , kovan  v letih 337  – 341, najden leta 1978 v sklopu zakladne najdbe na vogalu Gubčeve in Stanetove ulice v Celju.  KONSTANCIJ II. (324 – 361)Oče Konstantin Veliki ga leta 324 postavi na položaj socesarja. Po očetovi smrti si skupaj z bratoma Konstantinom II. in Konstansom razdelijo rimski državo, še pred tem pa pobijejo vse potencialne naslednike iz kroga družinskih članov. Po smrti najmlajšega brata Konstansa, ne prizna samooklicanemu cesarju Magnenciju položaj sovladarja, zato pride do vojaškega spopada v katerem Konstancij II. zmaga in ponovno združi ...

Preberi več

AE3, RIC 156 RP P R – Konstantin II.

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3504, AE3, Rim, RIC 156 RP P R, kovan  v letih 318 – 319 , zbirka Muzejskega društva. KONSTANTIN II. (317 – 340)Najstarejši sin Konstantina Velikega in njegove žene Fauste, hčerke cesarja Maximijana. Že kmalu po rojstvu ga je oče postavil za socesarja. Kot otrok se je udeležil več vojaških pohodov, oče pa ga je imenoval na poveljniška mesta v različnih delih imperija. Po očetovi smrti (337) poizkuša uveljaviti status prvorojenca in si po delitvi imperija pridobiti največji delež. Pri tem ni bil najbolj uspešen saj ga leta 340 vojaki njegovega brata  Konstansa ubijejo. 

Preberi več

AE3, RIC 239, •ΓSIS• – Delmacij ali Dalmacij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 533, AE3, Sisak, RIC 239, •ΓSIS•, kovan  v letih 334  – 335, najden leta 1978 v sklopu zakladne najdbe na vogalu Gubčeve in Stanetove ulice v Celju. DELMACIJ ali DALMACIJ (335 – 337)Leta 335 ga je njegov stric cesar Konstantin Veliki imenoval za sovladarja nad vzhodnim delom Balkana. Kmalu po Konstantinovi smrti, je bil v sklopu zarote, ki so jo vodili Konstantinovi sinovi, ubit. Ozemlja, ki jih je imel pod svojo oblastjo pa sta si razdelila Konstancij II. in Konstans.  

Preberi več

AE3, RIC 93 TSεVI – Licinij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3486, AE3, Solun, RIC 93 TSεVI, kovan  leta 320, zbirka Muzejskega društva. LICINIJ II. (317 – 324)Licinij II. je bil sin Licinija iz zakona s Konstantinovo polsestro Konstancijo. Podobno kot Krisp je tudi on bil leta 317 v starosti dveh let imenovan za cesarja. Po očetovem porazu leta 324 je sprva v hišnem priporu, leta 326 pa ga najverjetneje v sklopu čistk po Krispovi smrti tudi njega usmrtijo. 

Preberi več

AE3, RIC 66 ASIS• – Krisp

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3484, AE3, Sisak, RIC 66 ASIS•, kovan  leta 319, zbirka Muzejskega društva. KRISP (317 – 326)Krisp je bil najstarejši sin Konstantina Velikega, ki ga je imel z Minervino., s katero verjetno ni bil poročen. Od leta 317 dalje ima naziv cesar in sodeluje v več vojaških spopadih. Tako se vojskuje v Galiji proti  Frankom in Alemanom, ter vodi Konstantinovo mornarico v boju z Licinijem. Leta 326 ga iznenada na očetov ukaz postavijo pred sodišče v Poli (danes Pula) in usmrtijo. Razlog za to Konstantinovo odločitev ni znan, najverjetneje pa je temu botrovalo razmerje z njegovo mačeho Fausto, ki je...

Preberi več

Gradec, Avstrija

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Še en pogled na Graz – Gradec pred 1. svetovno vojno: Grajski hrib. Tokrat je pošiljatelj iz varnosti napisal kar oba naziva za mesto ob Savinji - Celje in Cilli.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic. 

Preberi več

Gradec, Avstrija

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Graz – Gradec  je bil v Habsburški monarhiji glavno mesto dežele Štajerske. Tja so celjski meščani hodili po poslih in zabavi. Pošiljatelj je leta 1911 kot zaveden Slovenec v naslov napisal Celje – Spodnještajersko in ne Cilli.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Trsat nad Reko

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Trsat nad Reko s cerkvijo Trsatske Gospe je bil priljubljena romarska pot tudi med Slovenci  v 19. In 20. stoletju. Razglednica je bila poslana 23.3.1900.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Dunaj, Prater

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Družinski oče iz Celje se je 11.5.1905 popeljal na znamenitem kolesu  v dunajskem Pratru. »To je nekaj velikanskega,« je sporočil svoji družini.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Zagreb, Hrvaška

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Niti pošiljatelj, niti prejemnik razglednice si verjetno nista mogla privoščiti bivanja v hotelu Esplanade. Odprt je bil leta 1925 in od samega začetka  rezerviran za najbolj eminentne goste mesta Zagreba. Tako je še danes.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Budimpešta, Madžarska

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Budimpešta pred 1. svetovno vojno je bila evropska prestolnica zabave, slovela je po odličnih hotelih, hrani in številnih drugih užitkih.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Zdravilišče Karlsbad

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Originalno oblikovana razglednica iz modnega zdravilišča Karlsbad je bila poslana v Celje leta 1900.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Minneapolis, Višja šola vzhodnega dela Minneapollisa

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Polna domotožja je vsebina kartice, ki jo je Celjan poslal iz Mineapollisa v Celje februarja 1914. »Gotovo se vam godi bolje kot meni tukaj,«  je zapisal. Le nekaj mesecev kasneje je v Evropi zavladala krvava rihta prve svetovne vojne.East Side High School v Minneapolisu (Višja šola vzhodnega dela Minneapollisa)  na razglednici je bila odprta leta 1867, zaprli so jo leta 1924, stavba pa je bila dokončno podrta leta 2005.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

New Yorku, Whitehall Building

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Whitehall Building v New Yorku – 20- nadstropni nebotičnik je bil zgrajen v letih 1902-1904. Kartica je bila v Celje poslana  19.10.1908.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Palm Beach Florida

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Tu rastejo samo palme, ciprese in oranževci, je pisal popotnik prijateljici v Celje. In poslal prijazne pozdrave iz obalnega kluba v Palm Beachu na Floridi, 14. III. 1908.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Leopoldsteiner See

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Popotnik iz Celja je leta 1912 posedel na terasi  restavracije Leopoldsteiner s pogledom na 1817 m visok Pffafenstein  in poslal  domačim barvno razglednico.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic.

Preberi več

Opatija (italijansko Abbazia)

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Opatija (italijansko Abbazia) je bila konec 19. stoletja in v začetku 20. stoletja priljubljena počitniška destinacija  celjskega  meščanstva. Pogled na opatijski zaliv je iz leta 1900.Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic. 

Preberi več

Preluknjana čeljustnica

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Čeljustnica jamskega medveda z umetno narejenimi tremi predrtinami na notranji strani; dolžina 23,8 cm. Starejša kamena doba, Potočka zijavka, inv. št. PR 5597.Več primerkov čeljustnic s predrtinami, ki so delo človeških rok, je bilo najdenih v Potočki zijavki in so tudi sicer doslej odkrite le v Sloveniji. Širok razpon zvokov, ki jih je možno iz njih izvabiti, potrjuje sum, da gre za preprosto obliko piščali.

Preberi več

Koščeno bodalo

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Koščena konica z delno ohranjeno luknjo na spodnjem koncu; ohranjena dolžina 19,7 cm. Starejša kamena doba, Potočka zijavka, inv. št. PR 822.Koščena konica je bila odkrita pri raziskavah v Potočki zijavki že leta 1928 in je doslej največja med koščenimi konicami s tega najdišča. Delno ohranjena predrtina na spodnji strani daje slutiti, da ne gre za sulično ost, ampak za bodalo, saj je bila verjetno skoznjo speljana vrvica, ki je ob uporabi preprečila zdrs predmeta iz roke.

Preberi več

Koščena šivanka

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Cevasta koščena šivanka z vrezi na robu; dolžina 4,5 cm.m Starejša kamena doba, Potočka zijavka, inv. št. PR 838a.35 000 let stara šivanka je bila najdena že med raziskavami Potočke zijavke leta 1928. Je najstarejša doslej odkrita šivanka na svetu, služila pa je lahko tako za šivanje večjih kosov usnja, kot za vezenje mrež za lov.

Preberi več

Bronasta fibula

  • Arheologija
  • Antika
V celoti ohranjena bronasta ločna fibula; dolžina 6,4 cm. Druga polovica 1. stoletja, Celje – I. osnovna šola, inv. št. R-26113.Fibule so v antičnem obdobju uporabljali za spenjanje tako ženskih kot moških oblačil in se pojavljajo v različnih oblikah ter dimenzijah. Fibule tega tipa se pojavljajo v precejšnjem številu in so značilne za obdobje med drugo polovico 1. in sredino 2. stoletja.

Preberi več

Bronasta zapestnica

  • Arheologija
  • Pozna antika
Bronasta zapestnica s sploščenimi zaključki, okrašenimi s punciranimi krožci; premer 6,1 cm. 4. stoletje, Celje – Breg, grob 9, inv. št. R-26101.Zapestnica je bila najdena na levi roki ženskega skeleta v poznoantičnem grobu. Okras punciranih krožcev se pogosto nahaja na poznoantičnem nakitu in uporabnih predmetih.

Preberi več

Svinčena ploščica

  • Arheologija
  • Antika
Pravokotna svinčena ploščica s predrtino in vpraskanim napisom na obeh straneh; velikost 2,2 x 2,9 cm, debelina 0,1 cm. Rimska doba, Celje – Breg, inv. št. R-26108.Svinčene ploščice so v rimskem obdobju služile kot etikete za označevanje različnega trgovskega blaga.

Preberi več

Bronasta zajemaljka

  • Arheologija
  • Antika
Manjša bronasta zajemalka cilindrične oblike na nizki nogi in z deloma ohranjenim kratkim vertikalnim ročajem; ohranjena višina 6,1 cm, premer roba 5,5 cm. Sredina do druga polovica 1. stoletja n. š., Celje – Breg, inv. št. R-26107.Zajemalke so se v rimskem obdobju uporabljale kot votla mera, predvsem pa za zajemanje in pitje. Pojavljajo se v različnih oblikah in velikostih in se v antičnih virih omenjajo tudi kot daritvene posode, posebej za vino.

Preberi več

Keramičen balzamarij

  • Arheologija
  • Antika
V celoti ohranjen keramičen balzamarij iz fine prečiščene gline s premazom na vratu; višina 7,5 cm, premer ustja do 2,2 cm. Konec 1. stoletja n. š., Celje – Breg, inv. št. R-26103.Tovrstni balzamariji (urguentaria), ki so služili za shranjevanje dragocenih tekočin, se pojavljajo po celotnem Sredozemlju od druge polovice 1. stoletja pred n. š. do sredine 1. stoletja n. š., ko jih  nadomestijo primerki iz stekla.

Preberi več

Bronasti zapestnici

  • Arheologija
  • Pozna antika
Bronasta zapestnica iz tordirane bronaste žice; premer 6,1 cm. Bronasta zapestnica z zaključki v obliki živalskih glavic; premer 5,7 cm. Druga polovica 4. stoletja n. š., Celje – Breg, grob 1; inv. št. R-26099, R-26100.Zapestnici sta bili najdeni v primarni legi – na zapestju ženskega skeleta v poznoantičnem grobu.

Preberi več

Bronasti zapestnici in pasna spona

  • Arheologija
  • Pozna antika
Miniaturni bronasti zapestnici s sploščenima koncema; premer 4,2 in 4,4 cm. Bronasta pasna spona s trikotnim okovom iz dvojne pločevine in zakovicama; dolžina 4,5 cm. 4. stoletje n. š., Celje – Breg, grob 13; inv. št. R-26096 do R-26098.Zapestnici nista bili najdeni na rokah skleta odrasle ženske – kot je to običajno, ampak pri kolenih. Glede na to, da sta miniaturni, sta bili verjetno v sekundarni rabi – kot okrasni našitki na obleki ali zaključki na trakovih pasu. Tudi lega pasne spone ob glavi skeleta je nenavadna. 

Preberi več

Stekleni balzamariji

  • Arheologija
  • Pozna antika
Kroglast balzamarij iz prosojnega stekla; višina 7,8 cm; Kroglast balzamarij iz prosojnega stekla; višina 7,1 cm; Bikoničen balzamarij iz prosojnega stekla; višina 17,8 cm; 4. stoletje n. š., Celje – Breg, grobovi: 1, 13 in 17; inv. št. R-26093 do R-26095.Steklene balzamarije pogosti najdemo tako v grobovih kot v naselbinah. Pojavljajo se skozi celotno antično obdobje, služili pa so za shranjevanje dragocenih tekočin.

Preberi več

Igralna kocka

  • Arheologija
  • Pozna antika
Delno ohranjena koščena kocka pravokotne oblike s punciranimi številkami od ena do šest; velikost 1,6 x 1,0 cm, 4. stoletje n. š., Celje – Breg, grob 2, inv. št. R-26092.Koščena kocka je bila odkrita v poznoantičnem grobu ob rami otroškega skeleta.

Preberi več

Miniaturno keramično posodje

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Keramični lonček izdelan na lončarskem vretenu iz fine prečiščene gline; višina 6,3 cm.Keramični lonček izdelan na lončarskem vretenu iz prečiščene, trdo žgane gline; višina 5,3 cm.Keramičen pokrovček izdelan na lončarskem vretenu iz prečiščene, trdo žgane gline; premer roba 6,5 cm.4. stoletje n. š., Celje – Breg, grob 2, inv. št. R-26089, R-26090, R-26091.Miniaturno keramično posodje je bilo najdeno v grobu mladega fanta in je bilo verjetno prvotno uporabljeno za igro, saj v obliki in materialu popolnoma posnema posodje za vsakdanjo rabo.

Preberi več

Steklen vrč in čaša

  • Arheologija
  • Pozna antika
Vrček s trakastim ročajem in polkroglasta čaša iz prosojnega stekla; višina vrča 16,8 cm, višina čaše 4,4 cm. 4. stoletje n. š., Celje – Breg, grob 13, inv. št. R-26087, R-26088.Vrček in čaša sestavljata pivski komplet in sta bila najdena ob boku ženskega skeleta.

Preberi več

Keramična čaša

  • Arheologija
  • Pozna antika
Keramična čaša cilindrične oblike iz fine prečiščene gline s premazom; višina 11 cm. 4. stoletje n. š., Celje – Breg, grob 2, inv. št. R-26086.Keramično posodje je pogost pridatek v antičnih in poznoantičnih grobovih, saj je v njem bila hrana ali pijača, ki jo je umrli dobil za popotnico v onstranstvo. Čaša z Brega je bila najdena ob glavi mladega fanta v poznorimskem grobu.

Preberi več

Pasni zaključki

  • Arheologija
  • Antika
Bronasti pasni zaključki noriško-panonske noše; ohranjena dolžina 6,0 do 7,5 cm. 1. stoletje do začetek 2. stoletja n. š.; Celje – Breg, inv. št. R-26082, R-26083, R-26084. Zaključki, ki so del pasne garniture noriško-panonskega tipa, so bili najdeni v zasutjih iz konca 1., začetka drugega stoletja, eden pa v žganini v hiši iz začetka 2. stoletja. Slednji je tudi sekundarno preoblikovan, ker pomeni, da je bil dlje časa ali ponovno v uporabi.

Preberi več

Obdelan koščen predmet

  • Arheologija
  • Antika
Živalska kost obdelana v obliki peruti; dolžina 10 cm.Konec 1., začetek 2. stoletja n. š., Celje – Breg, inv. št. R-26076.Predmet je bil najden v enem od zasutij med dvema antičnima objektoma v neposredni bližini Savinje. Njegova funkcija ostaja zaenkrat neznana.

Preberi več

Bronasta pinceta

  • Arheologija
  • Antika
Pinceta, narejena iz enega kosa bronastega pločevinastega traka; dolžina 9,2 cm.Konec 1., začetek 2. stoletja n. š., Celje – Breg, inv. št. R-26075.Pincete so bile že v antičnem obdobju uporabljane kot medicinski ali kozmetični pripomočki in so v arheoloških kontekstih pogoste najdbe. Od 1. do 4. stoletja ostajajo nespremenjene, zato jih zgolj na podlagi tipologije težko natančneje časovno umestimo.

Preberi več

Bronasta pletilka

  • Arheologija
  • Antika
V celoti ohranjena bronasta pletilka z zankami na obeh koncih; dolžina 15,7 cm. Sredina 1. stoletja n. š., Celje – Breg, inv. št. R-26074.Pletilka je bila najdena na hodni površini antičnega objekta v neposredni bližini Savinje. Tako je razlaga, da so se tovrstni predmeti uporabljali za pletenje ribiških mrež, še bolj verjetna.

Preberi več

Steklena skodela

  • Arheologija
  • Pozna antika
Polkroglasta skodela iz prosojnega stekla; premer ustja 13,6 cm, višina 7,5 cm. 4. st. n. š., Celje – Breg, grob 12, inv. št. R-26073.Skodele, še pogosteje pa čaše tovrstne oblike, so pogost pridatek v grobovih od sredine do druge polovice 4. stoletja. Primerek z Brega je bil najden nad desnim ramenom moškega skeleta.

Preberi več

Čebulasta fibula

  • Arheologija
  • Pozna antika
Masivna bronasta fibula okrašena s cik-cak vrezi; dolžina 9,5 cm. 4. stoletje n. š., Celje – Breg, grob 12, inv. št. R-26072.Čebulaste fibule sodijo k moški noši in so praviloma vezane na vojsko. Primerek z Brega je bil najden na prsih moškega skeleta, izdelan pa je bil med leti 340 in 380.

Preberi več

Pravokotna pasna spona

  • Arheologija
  • Pozna antika
Masivna bronasta pasna spona pravokotne oblike s ploščatim trnom; velikost 4,5 x 3,0 cm. 4. stoletje n. š., Celje – Breg, grob 14, inv. št. R-26071.Pasna spona je bila najdena pri arheoloških izkopavanjih v poznorimskem moškem grobu.

Preberi več

Gumb z rozeto

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Masiven bronast gumb z vrezano rozeto, v kateri so ostanki rdečega emajla; na dnu ostanek železnega nastavka za pritrjanje; premer 1,6 cm. Pozni laten, Celje – I. osnovna šola, inv. št. R-25969.Bronast gumb z vrezano rozeto je krasil vojaško čelado, Pokrajinski muzej Celje pa hrani podobna primerka še z Ljubične nad Zbelovsko goro in iz struge Savinje v Celju.

Preberi več

Bronast prstan

  • Arheologija
  • Antika
Zankasto zaključen prstan iz bronaste žice okroglega preseka; premer 2,7 cm. Prva polovica 1. stoletja n. š., Celje – Osrednja knjižnica, inv. št. R-25565.Prstan s konci zavitimi okoli oboda izhaja iz keltske tradicije. Podobni primerki se na nekaterih najdiščih pojavljajo že v prvem stoletju pr. n. š. Neredko so obešeni na podobno oblikovano zapestnico, včasih na glavič noža.

Preberi več

Odtis kuščarice

  • Arheologija
  • Antika
Odtis kuščarice v opečnatem tlakovcu. Druga polovica 1. stoletja n. š., Celje – Osrednja knjižnica, inv. št. R-25792.Odtis kuščarice je prava redkost in je bil odkrit v odlomku enega od tkalovcev, ki so sestavljali podlago pravokotnega ognjišča v osrednjem delu antične hiše. Odtisnjena je le trebušna stran živali, pri čemer se lepo vidijo glava, vrat, mesti, kjer izraščata leva in desna sprednja noga, desna zadnja noga in analna ploščica.

Preberi več

Slonokoščena ploščica

  • Arheologija
  • Antika
Poškodovana slonokoščena ploščica s kasetiranim okrasom; ohranjena dolžina 10,2 cm, debelina do 0,2 cm. Druga polovica 1. stoletja n. š., Celje – Osrednja knjižnica, inv. št. R-25557.Ploščica je lahko služila kot obloga lesene ali drsni pokrov koščene škatlice za shranjevanje drobnih predmetov.

Preberi več

Bronast razdelilec

  • Arheologija
  • Antika
Okrogel bronast okov okrašen s koncentričnimi krogi in s štirimi izrastki, ki so na koncih predrti (v dveh luknjicah so še zakovice); na sredini okova je zakovica z okroglo glavico; premer okova 8,7 cm. Prva polovica 1. stoletja n. š., Celje – Osrednja knjižnica, inv. št.: R-25543.Tovrstni okovi sodijo k vojaški opremi kot razdelilci za jermene konjske opreme.

Preberi več

Zlat uhan

  • Arheologija
  • Antika
Zlat uhan z S zanko in ovalno ploščico iz katere na naviti žički visi zlata krogla; v ploščico je vstavljena svetlo modra steklena pasta; dolžina uhana 3,3 cm, premer krogle 0,75 cm. Prva polovica 1. stoletja n. š., Celje – Osrednja knjižnica, inv. št.: R-25612.V celoti ohranjen zlat uhan je bil najden v ruševini lesene hiše in je nekoč pripadal bogati Celejanki.

Preberi več

Aplika v obliki konjička

  • Arheologija
  • Antika
Bronasta aplika v obliki konjička s pravokotnim nastavkom za nasaditev; višina 2,3 cm. Druga polovica 1. stoletja n. š., Celje – Osrednja knjižnica, inv. št.: R-25536.Aplika je bila najdena na hodni površini v rimski hiši in je verjetno služila kot zaključek na predmetu iz organskega materiala. Zelo podoben primerek iz groba v kraju Bregenz ob Bodenskem jezeru je opredeljen kot ročajček.

Preberi več

Nož z napisom VIVAS FELIX

  • Arheologija
  • Antika
Železen žepni nož z ukrivljenim hrbtom in trnastim nastavkom za ročaj; na eni strani rezila v bronu tavširan napis VIVAS FELIX (ŽIVI SREČNO) nad njim prepletajoči se valovnici; ohranjena dolžina 11,2 cm.Druga polovica 4. stoletja, Celje – Osrednja knjižnica, inv. št. R-25545.   Podobni predmeti se pojavljajo na območju nekdanjih rimskih provinc Recije Prime, Recije Sekunde ter Venecije in Histrije in verjetno izvirajo iz delavnice v okolici Salurna na Južnem Tirolskem.

Preberi več

Numij, RIC 54a, HTε __u, – Maksimin Daja

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3912, numij, Herakleja, RIC 54a, HTε __u, kovan v letih 310 – 311, zbirka Muzejskega društva. MAKSIMIN DAJA (308 – 313)Maksimin Daja je bil nečak cesarja Galerija, ki je svoj vzdevek dobil še v času otroštva, ki ga je preživel nekje na jugu Srbije. Z Galerijevo pomočjo postane sprva cesar na vzhodu in po Galerijev smrti še avgust. Na zahodu podpre Maksencija, ki je leta 312 poražen. Po utrditvi oblasti na zahodu, ga v dveh bitkah porazi Licinij, ki tako postane gospodar vzhoda. V cerkveni zgodovini velja Maksimin Daja, kot zadnji vladar, ki je preganjal kristjane.   

Preberi več

Numij, RIC 8, SIS ___B – Licinij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3426, numij, Sisak, RIC 8, SIS ___B, kovan v letih 313 – 315, zbirka Muzejskega društva. LICINIJ (308 – 324)Doma iz Balkana je enako kot Galerij kariero naredil v vojski. Leta 308 z Galerijevo pomočjo postane avgust v zahodnem delu imperija. Po smrti Galerija si oblast razdeli z Maksiminom Dajo, ki vlada vzhodu on pa je formalno vladar zahoda, ki si ga deli s Konstantinom kot cesarjem. Maja 313 skupaj izdata Milanski edikt s katerim priznata krščanstvu status enakopravne religije. Še isto leto Licinij porazi Maksimina Dajo in prevzame oblast nad vzhodom, zahod pa prepusti zetu Konstantinu....

Preberi več

AE3, RIC 180, ΔSISn – Konstantin Veliki

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1544, AE3, Sisak, RIC 180, ΔSISn, kovan  v letih 326  – 327, najden v Savinji pri Celju. KONSTANTIN I. VELIKI (306 – 337)Po smrti očeta Konstncija Klora leta 306 se razglasi za avgusta vendar naleti na neodobravanje tekmecev. Na sestanku tetrarhov v Carnuntumu leta 308 mu odpustijo, da se je dal oklicati za avgusta in ga kot cesarja sprejmejo v kolegij. Po neuspešni Galerijevi vojaški ekspediciji v Italijo, skupaj z Licinijem porazita Maksencija in si razdelita državo. Pred bitko pri Milvijskem mostu se mu je po legendi prikazal Kristus in mu sporočil, da bo v znamenju križa zmagal. Leta 3...

Preberi več

Numij, RIC 210, RBQ– Maksencij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3908, numij, Rim, RIC 210, RBQ, kovan v letih 308 – 310, zbirka Muzejskega društva. MAKSENCIJ (306 – 312)Sin cesarja Maksimijana, ki je leta 305 skupaj z Dioklecijanom abdiciral z oblasti. Po smrti Konstancija Klora se proglasi za avgusta in zavlada Italiji in severni Afriki. Kljub poizskusom cesarjev Severa in Galerija, se obdrži na oblasti, dokler ga leta 312 v bitki pri Milvijskem mostu blizu Rima ne porazi Konstantin.  

Preberi več

Numij, RIC 20a, KA– Sever

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3919, numij, Cyzicus, RIC 20a, KA, kovan v letih 305 – 306, zbirka Muzejskega društva. SEVER (305 – 307)Bil je vojak iz ene izmed balkanskih provinc. Leta 305 je na Galerijevo pobudo bil imenovan za cesarja ob Konstanciju Kloru, ki je imenovan za avgusta. Po smrti Konstancija Klora Galerij hoče, da Sever postane avgust. Temu imenovanju se upreta tako Maksimijanov sin Maksencij, ki se da v Rimu oklicati za avgusta, kot tudi Konstancijev sin Konstantin, katerega na oblast postavi vojska v Britaniji. Po neuspešnem pohodu proti Maksenciju se zateče v Raveno, kjer kmalu zatem abdicira in se pre...

Preberi več

Numij, RIC 24a, AQ Γ – Konstancij Klor

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3889, numij, Oglej, RIC 24a, AQ Γ, kovan leta 296, zbirka Muzejskega društva. KONSTANCIJ KLOR (293 – 306)Sprva je kot cesar vladal skupaj z Maksimijanom, od leta 305 pa do svoje smrti kot avgust. Doma je bil iz Ilirika, njegovo poreklo pa ni znano. Zaradi političnih ambicij se loči od svoje prve žene Helene, ki mu je rodila sina Konstantina in se poroči z Maksimijanovo hčerko Teodoro. Kot cesar ponovno osvoji Britanijo, kjer sta nekaj časa vladala uzurpatorja Karasij in kasneje Alekt. V Britaniji potem ko skupaj s sinom Konstantinom porazi Pikte leta 306 tudi umre. Vzdevek Klor bi naj dobi...

Preberi več

Numij, RIC 39b, AQ Γ u_VI– Galerij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3914, numij, Oglej, RIC 39b, AQ Γ u_VI, kovan leta 300, zbirka Muzejskega društva. GALERIJ (305 – 311)Rojen na področju današnje Srbije je naredil kariero v vojski. Še za časa Dioklecijana se z uspehom vojskuje na vzhodu, kjer porazi Sasanidskega kralja Narzesa. Leta 293 ga Dioklecijan postavi za cesarja, po njegovem odstopu leta 305, pa postane avgust. V krizi tetrarhije  namerava združiti cesarstvo pod svojo vlado, zato se leta 307 odpravi proti Maksenciju v Italijo. Pri tem ni uspešen vendar doseže, da je njegov vojaški kolega Licinij postal avgust na zahodu. Glaerij se v zgodovino zapi...

Preberi več

Numij, RIC 39b, AQ P u_VI – Maksimijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3880, numij, Oglej, RIC 39b, AQ P u_VI, kovan v letih 304 - 305, zbirka Muzejskega društva. MAKSIMIJAN (285 – 305, 306 – 308, 310)V času vladanja Dioklecijana je bil njegov sovladar na zahodu. Uspešno se vojskuje proti germanskim plemenom na severu in proti Mavretancem v Afriki, ne uspe pa mu zadušiti upor v Britaniji. Leta 305 podobno kot Dioklecijan odstopi in oblast prepusti nasledniku Konstanciju Kloru. V krizi tetrarhije se vrne in se da oklicati za avgusta. Zaradi nasprotovanja cesarja Galerija na vzhodu  se poveže s sinom Konstancija Klora Konstantinom, ki ga tudi poroči s svojo hče...

Preberi več

Numij, RIC 79a, S_A – Dioklecijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3811, numij, Sisak, RIC 79a, S_A , kovan leta 294, zbirka Muzejskega društva. DIOKLECIJAN (284 – 304)Eden najpomembnejših rimskih cesarjev se je rodil v Dalmaciji v Saloni (sedanji Solin pri Splitu). Rimsko cesarstvo je razdelil na vzhodni in zahodni del in uvedel tetrarhijo. Dioklecijan je vladal kot avgust vzhodnemu delu imperija, Maksimiljan pa zahodnemu. Oba avgusta sta imela svoja namestnika cesarja. Po 10 letih bi se upokojila, kot avgusta in zamenjala bi ju cesarja. Razen političnih je uvedel še upravne, davčne, vojaške in verske reforme. Zaradi slednjih se zaplete v spor s kristjan...

Preberi več

Antoninij, RIC 326F, XXI _B_ – Karin

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4071, antoninij, Antiohija, RIC 326F, XXI _B_, kovan v letih 283 do 285, zbirka Muzejskega društva. KARIN (283 – 285)Sin cesarja Kara, ki postane skupaj z bratom Numerijanom vladar po očetovi smrti. Sprva se vojskuje na zahodu, ko pa izve za očetovo smrt se napoti proti Rimu. Po smrti brata Numerijana in Dioklecijanovem prevzemu oblasti se z vojsko odpravi proti vzhodu. V bitki pri Moravi (v današnji Srbiji) je Karin ubit in Dioklecijan prevzame oblast v državi. V rimski zgodovinopisju velja Karin za enega najslabših cesarjev, kr pa je verjetno posledica Dioklecijanove propagande po prevze...

Preberi več

Antoninij RIC 416F, KA∆ – Numerijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4074, antoninij, Rim, RIC 416F, KA∆, kovan v letih 283 do 284, zbirka Muzejskega društva. NUMERIJAN (283 – 284)Po smrti očeta zaustavi vojaške operacije proti Perzijcem in se začne vračati proti zahodu. Zaradi infekcije skoraj oslepi, zato ga vozijo v popolnoma zaprti kočiji.  Novembra leta 284 umre, vojaki pa z novega cesarja okličejo poveljnika konjenice Dioklecijana. Antični viri Numerijana opisujejo kot popolnoma nepripravljenega za prevzem vladarske funkcije, mu priznaavajo da je bil nadarjen pesnik.  

Preberi več

Antoninij, RIC 39F, KAB – Kar

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4069, antoninij, Rim, RIC 39F, KAB, kovan v letih 282 do 283, zbirka Muzejskega društva. KAR (282 – 283)Čeprav je bil rojen v Galiji je dobil dobro izobrazbo v Rimu, kjer je postal tudi senator. Ob smrti Proba je bil prefekt pretorijanske garde, ki ga vojska okliče za cesarja, senat pa ga potrdi. Zaradi preteče perzijske nevarnosti se odpravi proti vzhodu, še pred tem pa porazi Kvade in Sarmate ob Donavi. Po zmagi nad perzijskim cesarstvom, poleti leta 283, v nerazjasnjenih okoliščinah (udar strele?) nenadoma umre. Nasledita ga njegova sinova Karin in Numerijan, ki ju je že pred tem imenov...

Preberi več

Antoninij, RIC 532F, AXXI – Prob

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4082, antoninij, Ticino, RIC 532F, AXXI, kovan v letih 276 do 282, zbirka Muzejskega društva. PROB (276 – 282)Svojo kariero je gradil v vojski. Že v času cesarja Avrelijana je vodil legije v bojih z Alemani v Germaniji, ko pa je postal cesar Tacit, je prevzel poveljstvo na vzhodu. Ob smrti Tacita ga njegovi vojaki okličejo za cesarja, po smrti Florijana pa njegovo imenovanje prizna tudi senat. V svoji šestletni vladavini  obrani rimsko državo, tako pred Goti, Germani, Vandali, kot tudi roparskimi plemeni v Afriki. Zaradi navideznega mira vse bolj uporablja vojsko za javna dela (utrjevanje ...

Preberi več

Antoninij, RIC 111C, KA•A _*_ – Florijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4039, antoninij, Sofija, RIC 111C, KA•A _*_, kovan  leta 276, zbirka Muzejskega društva. FLORIJAN (276)Takoj ko je izvedel za smrt Tacita, se je Florijan oklical za cesarja, čeprav ni imel soglasja senata. Sprva nadaljuje spopade z Goti, ko pa izve, da se je na vzhodu poveljnik vojske Prob oklical za cesarja, se z vojsko odpravi na vzhod. Zaradi vročine in težkih puščavskih razmer, zajame njegove legije malodušje in del vojske prebegne k Probu. Med poizskusom, da bi si ponovno pridobil naklonjenost vojske, je najverjetneje na Probovo zahtevo bil ubit. Njegova vladavina je tako trajala zgol...

Preberi več

Antoninij RIC 130F P – Tacit

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1515, antoninij, Rim, RIC 130F  P, kovan v letih 275 do 276, najden v  Savinji pri Celju. TACIT (275 – 276)Po nenadni smrti Avrelijana senat še zadnjič v zgodovini rimskega cesarstva izbere cesarja, ki ga kmalu po tem potrdi tudi vojska. Čeprav je živel za tiste čase relativno dolgo (76 let) je o njegovem življenju malo znanega. Po tem, ko postane cesar kaznuje Avrelijanove morilce in postavi svojega polbrata Florijana za prefekta pretorijanske garde. V naslednjem letu se Florijan vojskuje z Germani ob Renu, Tacit pa na vzhodu z Goti, ki jih tudi porazi. Kmalu po zmagi Tacit umre (bolezen ...

Preberi več

Antoninij RIC 80F – Tetrik I.

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4080, antoninij, Galija, RIC 8oF, kovan v letih 271 do 274, zbirka Muzejskega društva. TETRIK I. (271 – 274)Bil je zadnji cesar Galskega cesarstva, ki na oblast pride po smrti Viktorina. V letu 273 se Avrelijan odpravi v vojno proti Galskemu cesarstvo in spomladi 274 zmaga na Katalunskih poljanah. Tetrik se preda potem ko vidi kako napreduje Avrelijanova vojska.  Za razliko od večine cesarjev tretjega stoletja, ki so bili ubiti, Tetrik umre naravne smrti kot guverner province v južni Italiji.  

Preberi več

Antoninij RIC 216F *T– Avrelijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4109, antoninij, Sisek, RIC 216F *T, kovan leta 272, zbirka Muzejskega društva. AVRELIJAN (270 – 275)Po smrti Galijena in kratko krajni vladavini rojaka Klavdija in njegovega brata Quintilusa, vojska leta 270 okliče Avrelijana za cesarja. Zelo hitro obnovi avtoriteto rimskega cesarstva. Premaga Vandale v Panoniji in izžene Alemane in Jutunge iz severne Italije. Na vzhodu si vnovič podredi Palmiro, kjer porazi vojsko kraljice Zenobie. Leta 274 po zmagi na Tetrikom, vključi nazaj v imperij še Galsko cesarstvo. Tako je vnovič cesarstvo združeno pod enim vladarjem. Za vojaške zmage je bil nagr...

Preberi več

Antoninij RIC 18F, ___ε – Kvintil

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4031, antoninij, Rim, RIC 18F, ___ε, kovan leta 270, zbirka Muzejskega društva. KVINTIL (270)Brat Klavdija Gotskega, ki ga je senat oklical za cesarja po njegovi smrti. O njegovem vladanju je bolj malo znanega saj se ne ve zagotovo ali je vladal 17 ali 177 dni. Umrl je leta 270 v Ogleju, vzrok njegove smrti (samomor ali pa so ga ubili njegovi vojaki) pa ni znan.  

Preberi več

Antoninij, RIC 18F – Klavdij Gotski

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4019, antoninij, Rim, RIC 18F, kovan v letih 268 do 270, zbirka Muzejskega društva.KLAVDIJ II. (268 – 270)  – KLAVDIJ GOTSKIRojen v Sirmiumu v spodnji Panoniji, je kot rimski oficir delal svojo kariero v vojski. Leta 268 po smrti Galijena vojska prizna Klavdija za cesarja, ta pa potem obračuna  z Aureolom, ki se sam okliče za cesarja.  Jeseni leta 268 se rimska vojska spopade z Goti, ki pustošijo po Balkanu. V bitki pri Nišu rimska vojska  zmaga in zajame več tisoč ujetnikov. V čast te zmage Klavdij dobi vzdevek Gotski. Zmaga tudi nad Alemani v severni Italiji in počasi zaokrožuje tudi oze...

Preberi več

Antoninij RIC 73C – Postumus

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 4032, antoninij, Lyon, RIC 73C, kovan v letih 260 do 269, zbirka Muzejskega društva. POSTUMUS (260 – 269)Postumus je bil vladar tako imenovanega Galskega cesarstva, ki se je odcepilo od imperija leta 260. Po zmaga nad germanskimi Jutungi se Postumus upre Galijenovemu sovladarju Salonini, ki ga po zavzetju Kolna tudi ubije. Kmalu po tem, ko ga vojska okliče za cesarja, ga kot vladarja priznajo v Galiji, Hispaniji in v Britaniji.  Kljub Galijenovim poizskusom, da bi si povrnil oblast se Postumus obdrži vse do leta 269, ko se mu upre vojska, ki ga ubije, ker ji ne dovoli oropati mesta Mogonti...

Preberi več

Antoninij RIC 5280 K II – Galijen

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3166, antoninij, Sisek, RIC580 K   II, kovan v letih 260 do 268, zbirka Muzejskega društva. GALIJEN (253 – 268)Sprva je vladal skupaj z očetom Valerijanom po njegovi smrti pa sam. Čeprav je vedel, da je oče padel v ujetništvo Perzijcev, skoraj eno leto ni proglasil njegove smrti.V tem času si je utrdil položaj v državi, kljub temu pa se je moral soočiti s številnimi odpadlimi vojaškimi poveljniki, ki so se proglasili za cesarje (uzurpatorji). Njegovo vladanje je bilo tako razpeto med spopadi z Alemani, ki so vdirali v severno Italijo, Goti, ki so pustošili na Balkanu, perzijsko nevarnostjo...

Preberi več

Antoninij RIC 287c – Valerijan I.

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 970, antoninij, Antiohija, RIC 287c, kovan v letih 253 do 260, zbirka Muzejskega društva. VALERIJAN (253 – 260)Z razliko od ostalih vojaških cesarjev tretjega stoletja izhaja Valerijan iz ugledne senatorske družine. Sprva je bil zaveznik Trebonijana Gala proti uzurpatorju Emilijanu, vendar je s svojo vojsko prepozno prišel v Italijo, saj so cesarja že pred tem ubili njegovi vojaki.  Kmalu nato porazi Emilijana in senat ga potrdi kot cesarja. Zaradi okrepljene perzijske nevarnosti se v glavnem zadržuje na vzhodu, zahod pa prepusti svojemu sinu Galijenu. Leta 260 je v bitki pri Edessi  rimsk...

Preberi več

Sestercij RIC 249a – Voluzijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 964, sestercij, Rim, RIC 249a, kovan leta 251, zbirka Muzejskega društva. VOLUZIJAN (251 – 253)Bil je sin cesarja Trebonijana Gala, ki ga oče postavi za socesarja po smrti Decijevega sina Hostilijana. Bil je poročen s Hostiljanovo sestro po njegovi smrti pa postane očetov sovladar. V času njunega vladanja se deloma umiri preganjanje kristjanov, ki ga je začel Decij. Voluzijan konča na podoben način kot oče v času priprav na spopad z vojsko uzurpatorja Emilijana. 

Preberi več

Antoninij RIC 31 – Trebonijan Gal

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 960, antoninij, Rim, RIC 31, kovan v letih 251 do 253, zbirka Muzejskega društva. TREBONIJAN GAL (251 – 253)Rojen v pomembni etruščanski družini, ki je svojo kariero gradil po ustaljenem vrstnem redu. Leta 250 postane guverner v Zgornji Meziji. Ob smrti Decija Trajana ga vojska okliče za cesarja. Da bi preprečil državljansko vojno za socesarja postavi Decijevega sina Hostilijana, ki kmalu po imenovanju zaradi kuge umre. Njegovo vladanje teče v znamenju vojaških spopadov na vzhodu, kjer Perzijci porazijo močno rimsko armado, Skiti pa oplenijo Malo Azijo. Leta 253 se mu upre še vojska pod vo...

Preberi več

Dupondij RIC ?, Decij Trajan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 7329, Rim, RIC ?, določitev po portretu, najden pri arheoloških izkopavanjih na Mariborski cesti v Celju leta 2003. DECIJ TRAJAN (249 – 251)Rodil se je v bližini Sirmiuma (danes Sremska Mitrovica) in je bil je prvi rimski cesar doma iz ozemlja bivše Jugoslavije. Kariero je začel kot oficir in počasi napredoval do guvernerja različnih provinc in nato tudi prefekta Rima. Pod cesarjem Filipom Arabcem je napredoval in postal poveljnik enot,  ki so branile cesarstvo ob Donavi. Tukaj ga je vojska tudi oklicala za cesarja, na kar je na hitro zamenjal na prestolu Filipa Arabca. Decij Trajan je vla...

Preberi več

Sestercij RIC 256a – Filip II.

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 957, sestercij, Rim, RIC 256a, kovan v letih 244 do 246, zbirka Muzejskega društva. FILIP II. (247 – 249)Mladoletni sin Filipa Arabskega, ki ga je leta 247 oče dal postaviti za sovladarja. Po očetovi smrti, so ga kljub temu, da je bil star šele enajst let, usmrtili. 

Preberi več

Antoninij RIC 15 – Filip I.

  • Arheologija
  • Numizmatika
MC 951, antoninij, Rim, RIC 15, kovan leta 247, zbirka Muzejskega društva. FILIP ARABEC (244 – 249)Po smrti Gordijana III. pride na oblast prefekt pretorijanske garde Mark Julij Filip. Zaradi svojega porekla (bil je iz Sirije), je dobil vzdevek Filip Arabec. Filip Arabec se sprva dogovori za mir s Sasanidi, potem pa je odšel v Rim po podporo senata, ki ga je imenoval za avgusta.  Filip je Rimski državi vladal v času, ko je Rim praznoval tisoč letnico obstoja »ab urbe condita«, ki so jo praznovali z veličastnimi igrami. Zaradi povečanih davkov, vpadov Germanov čez meje, upora v Egiptu in proble...

Preberi več

Antoninij, RIC 142 – Gordian III.

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 975, antoninij, Rim, RIC 142, kovan v letih 243 do 244, zbirka Muzejskega društva. GORDIJAN III. (238 – 244)Na oblast je prišel kot socesar Pupijena in Balbina, v času vojne med senatom in Maksiminom Tračanam. Zaradi ugleda njegovega starega očeta ga je vojska podprla in po juliju 238 zavlada sam. Leta 243 na vzhodni meji začnejo vdirati Sasanidi in Rimska država pošlje proti njim veliko armado, ki premaga Sasanide v bitki pri Reseni. Spomladi naslednjega leta Gordijan III. v nepojasnjenih okoliščinah umre in oblast v državi prevzame Mark Julij Filip.   

Preberi več

As RIC 12b – Maksim

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 2967, as, Rim, RIC 12b, kovan v letih 236 do 238, zbirka Muzejskega društva. MAKSIM (236 – 238)Sin Maksimina Tračana, ki je postal socesar z očetom leta 236. Najverjetneje je bil sovladar brez kake posebne moči. V uporu vojske pred Oglejem, ga aprila leta 238 skupaj z očetom ubijejo. 

Preberi več

Sestercij RIC 85 – Maksimin Tračan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 939, sestercij, Rim, RIC 85, kovan v letih 235 do 238, zbirka Muzejskega društva. MAKSIMIN TRAČAN (235 – 238)Bil je prvi v seriji vojaških cesarjev, ki zaznamujejo tretje stoletje v Rimski državi. Na oblast ga postavi vojska in senat ga s težavo potrdi. Maksimin Tračan porazi Germane in za nekaj časa zavaruje severno mejo imperija. V začetku leta 238 pride do upora v Afriki in za cesarja je proglašen Gordijan I., ki si oblast deli s sinom Gordijanom II.. Senat ju prizna in s tem še zaostri spor z Maksiminom Tračanom. Po zatrtju upora v Afriki, senat izvoli dva nova cesarja Pupijena in Balb...

Preberi več

Denarij RIC 275d – Aleksander Sever

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 928, denarij, Rim, RIC 275d, kovan v letih 222 do 235, zbirka Muzejskega društva. ALEKSANDER SEVER (222 – 235)Njegov prihod na prestol organizira njegova stara mati Julia Maesa, ki organizira tudi smrt njegovega bratranca Elagabala. S štirinajstimi leti tako postane najmlajši cesar v zgodovini Rima, zato večji del njegovega vladanja vlečeta niti njegova babica in kasneje njegova mati Julija Mamea. Aleksander Sever je umiril razmere v Rimu, utrdil ugled sodstva in je bil zelo strpen do različnih religij. Zaradi vojaških neuspehov proti Sasanidom na vzhodu in preveč mehke politike do Germano...

Preberi več

Denarij RIC 56b – Elagabal

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 912, denarij, Rim, RIC 56b kovan v letih 218 do 222, zbirka Muzejskega društva. ELAGABAL (218 – 222)Elagabalus je bil pranečak cesarja Karakale, ki je bil s vplivom matere in tet, ter s pomočjo vojske proglašen za cesarja leta 218. Njegovo štiri letno vladanje zaznamujejo nasprotovanja na verskem področju, kjer poizkuša spodriniti rimsko religijo in protežira kult sirskega boga Elagabala, katerega svečenik je bil. Prav tako se javnosti zameri s svojimi seksualnimi škandali, ki so bili celo za antični Rim ekscesni. Zaradi svojega despotskega vladanja ga leta 222 pretorijanci usmrtijo in za ...

Preberi več

Denarij RIC 53a – Makrin

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 5079  denarij, RIC 53a, kovan v letih 217-218, najden v  Savinji pri Celju. MAKRIN (217 – 218)Bil je prvi rimski cesar, ki je izhajal zgolj iz viteškega stanu in ga je senat potrdil za cesarja. V času vladanja Karakale je bil prefekt pretorijanske garde, ki se je zbal, da ga bo dal Karakala odstraniti, zato ga je dal sam usmrtiti. V kratkotrajnem vladanju je poizkušal utrditi rimski denar (poveča količino srebra v denarijih), začenja z reformami v vojski in se neuspešno vojskuje s Parti. Makrin je podcenil moč vojske in vpliv Severske dinastije, zato ga leta 218 tudi ubijejo.    

Preberi več

Dupondij RIC 175a – Geta

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1322 dupondij, Rim, RIC 175a, kovan leta 211, najden v  Savinji pri Celju. GETA (198  – 211)Mlajši sin Septimija Severa, ki po očetovi smrti skupaj z bratom Lucijem Basijanom pride na oblast. Odnosi med bratoma niso bili ravno bleščeči, zato sta s težavo vodila državo. Konec leta 211, da Karakala usmrtiti Geto in sam zavlada rimski državi. Skupaj z bratom, da Karakala po pisanju antičnih piscev, pobiti ali izgnati še okoli 20 000 ljudi.   

Preberi več

Denarij RIC 82 – Karakala

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1319, denarij, Rim, RIC 82, kovan leta 205, najden v Savinji pri Celju. KARAKALA (198 – 217)Lucij Septimij Basijan je bil starejši sin cesarja Septimija Severja, ki je na oblast prišel skupaj z bratom. Vzdevek Karakala je dobil po njegovem najljubšem oblačilu keltskem plašču s kapuco. Po dobrem letu vladanja, da ubiti brata in sam zavlada državi. V letu 212 izda po njem imenovan edikt, s katerim podeli rimsko državljanstvo tudi prebivalcem provinc. Za časa njegovega vladanja čez severno mejo vdrejo Alemani in prvič se zgodi, da morajo Rimljani plačati tribut, da zaustavijo vojaške spopade....

Preberi več

Denarij RIC 196 – Septimij Sever

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 902, denarij, Rim, RIC 196, kovan leta 205, zbirka Muzejskega društva. SEPTIMIJ SEVER (193 -  211)Ustanovitelj Severske dinastije je na oblast prišel s pomočjo panonskih in ilirskih legij. Potem ko odstrani ostale pretendente za cesarski prestol, sam zavlada rimski državi. Uspešno se vojskuje na vzhodu proti Partom, v Afriki se vojskuje v Libiji in Mavretaniji, na zahodu pa  poizkuša zasesti Kaledonijo (Škotsko).  V času njegovega vladanja se zmanjšujejo razlike med Italijo in provincami, senat pa vse bolj izgublja svojo vlogo.  

Preberi več

Denarij RIC 2 – Klodij Albin

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3105 denarij, Rim, RIC 2, kovan v letih 194-195, najden v Savinji pri Celju. KLODIJ ALBIN (193/196 - 197)V letu 193, ki ga imenujemo tudi leto petih cesarjev pride sprva na oblast Pertinax, ki ga pretorijanci že po 86 dneh vladanja usmrtijo. Z njihovo pomočjo  postavijo za cesarja Didija Julijana, ki pa ne dobi podpore ,saj se mu vojske upre in imenuje nove cesarje.  Na vzhodu legije proglasijo Pescenija Nigra, v Iliriku in Panoniji Septimija Severja, v Britaniji in Galiji pa Klodija Albina. Septimij Sever sprva porazi Didija Julijana in nato še Pescenija Nigra. Klodij Albin, ki je nekaj č...

Preberi več

Denarij RIC 19 – Komod

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1304, denarij, Rim, RIC 19, kovan leta 181, najden v Savinji pri Celju. KOMOD (182 – 192)Sin Marka Avrelija, je bil prvi cesar, ki se je rodil v času vladanja njegovega očeta in ga po njegovi smrti tudi nasledil na prestolu. Vladarsko delo mu ni bilo ravno po volji, zato je vladanje prepuščal svojim ljubljencem. Ves čas vladanja je bil v sporu s senatom, zato so bile pogoste zarote, ki bi ga naj odstranile s položaja. Rimska država se je pod njegov vladavino pogrezala v vse večjo politično nestabilnost, v kateri so oblast imele posamezne vplivne skupine. Zaradi megalomanije in kulta osebno...

Preberi več

Denarij RIC 515 – Lucij Verus

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1010 denarij, Rim, RIC 515, kovan v letih 163-164, najden v zakladni najdbi Prelasko leta 1908. LUCIJ VER (161 – 169)Lucij Ver je bil formalno sovladar Marka Avrelija dejansko pa je imel Mark Avrelij bistveno večja pooblastila kot Lucij Ver. Bil je dobro izobražen in je rad pisal poezijo. Njegova šibka točka so bile zabave, zato je v družbi umetnikov in prijateljev pogosto preživljal cele noči. Vojaško se je udejstvoval na vzhodu, kjer so se rimske legije spopadale s Parti. V času markomanskih vojn leta 169, je nenadoma umrl, točen vzrok smrti pa ni znan (kap, zastrupitev s hrano, črne koz...

Preberi več

Denarij RIC 206 – Mark Avrelij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 996, denarij, Rim, RIC 206, kovan v letih 168-169, najden v zakladni najdbi Prelasko leta 1908.MARK AVRELIJ (161 – 182)Mark Avrelij vojskovodja, cesar in filozof je na oblast prišel skupaj z Lucijem Verom, po smrti njunega adoptivnega očeta Antonina Pija. Bila sta prva dva cesarja, ki sta skupaj vladala Rimski državi. V njegovem času so na ozemlje rimskega cesarstva vdirala barbarska plemena, zato je velik del svojega vladanja preživel na bojiščih. V markomanskih vojnah je pokoril Germane, ki so pred tem uničili velik del severnih provinc in vdrli vse do Italije. S svojimi zmagami si je pr...

Preberi več

Denarij RIC 175 – Antonin Pij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3352, denarij, Rim, RIC 175, kovan v letih 148-149, najden v zakladni najdbi Prelasko leta 1908. ANTONIN PIJ (138 – 161)Antonin Pij je bil posvojenec cesarja Hadrijana, ki je na prestol prišel star že več kot 50 let. Kljub temu, je na prestolu vztrajal še nadaljnjih 23 let in tako zaznamoval obdobje miru v rimski državi. Njegova miroljubna politika, ki je temeljila na kupovanju miru in zvestobe sosednjih ljudstev, pa je v sebi že nosila kal bodočih problemov z »barbari«. Z ženo Faustino sta imela štiri otoke, od katerih sta oba sinova umrla, še preden je oče postal cesar. Cesar je zato pos...

Preberi več

Denarij RIC 173d – Hadrijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3315, denarij, Rim, RIC 173d, kovan v letih 125-128, najden v zakladni najdbi Prelasko leta 1908. HADRIJAN (114 – 137)Hadrijan je za razliko od Trajana, ki je širil rimsko državo, zavzel dosti bolj obrambno držo. Meje je zavaroval z obrambnimi zidovi (Hadrijanov zid na meji med Britanijo in Škotsko, limes ob Renu in Donavi, limes v Afriki) in s tem utrdil državo. Prav tako se je rimska vojska umaknila iz Mezopotmije, Armenije in dela Dacije. Edina večja vojaška akcija je bil drugi judovski upor, ki ga je rimska vojska po treh letih krvavo zatrla. V vojski začne krepiti konjenico ter da obl...

Preberi več

Denarij RIC 32 – Trajan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3267, denarij, Rim, RIC 32, kovan leta 100, najden v  zakladni najdbi Prelasko leta 1908. TRAJAN (97 – 114)Bil je prvi rimski cesar, ki je izhajal iz province. V njegovem času je  Rimski imperij dosegel največji ozemeljski obseg. Porazil je Dačane, ki so živeli na področju današnje Romunije in premaknil mejo na levi breg Donave. Na vzhodu je po bojih z Armenci in Partskim cesarstvom pripojili ozemlje in ga upravno oblikovali v provinco Armenijo. Z ustanovitvijo province Arabije pa je mejo prestavil iz reke Evfrat na reko Tigris. V Rimu nanj še danes spominja znameniti Trajanov steber na ka...

Preberi več

Denarij RIC 19 – Nerva

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3263 denarij, Rim, RIC 19, kovan leta 97, najden v  zakladni najdbi Prelasko leta 1908. NERVA (95 – 97)Po smrti Domicijana je senat še isti dan oklical Nervo za cesarja. Glede na dejstvo, da je bil že v letih, se je senatu zdel najprimernejša izbira. Nerva je v petnajstih mesecih vladanja odpravil vrsto ukrepov, ki jih je izdal  Domicijan in s tem omogočil vrnitev ljudem, ki so bili v izgnanstvu.  Zaradi trenj z vojsko je cesar bil primoran posvojit popularnega generala Marka Ulpija Trajana, ki ga je po njegovi smrti tudi nasledil.   

Preberi več

Denarij RIC 138 – Domicijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 606 denarij, Rim, RIC 53, kovan v letih 88-89, najden v  zakladni najdbi Prelasko leta 1908. DOMICIJAN  (81 – 95)Domicijan je bil sin cesarja Vespazijana, ki je bil ves čas v senci svojega brata. Po njegovi nenadni smrti, ga je pretorijanska garda že naslednji dan oklicala za cesarja. V času svojega petnajst letnega vladanja utrdi gospodarsko moč rimske države, izboljša obrambo meja in z vojaškimi odpravami proti Škotom in Dačanom poizkuša povečati državo. Zaradi svojega avtokratičnega načina vladanja je nepriljubljen, tako pri aristokraciji kot tudi pri vojski. 18. septembra leta 96 je v ...

Preberi več

Denarij RIC 27b – Tit

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 604 denarij, Rim, RIC 27b, kovan leta 80, najden v  zakladni najdbi Prelasko leta 1908. TIT (79 – 81)Tit je kot prvi rimski cesar nasledstvo prejel po smrti svojega biološkega očeta. Kot vojaški poveljnik je sodeloval pri obleganju Jeruzalema, ki ga je po očetovem odhodu v Rim tudi zavzel. V Rimu so mu zato organizirali triumf in postavili slavolok, ki še danes stoji. Tit je zaključil gradnje Koloseja in ga dal s slovesnostmi, ki so trajale sto dni. Njegovo kratkotrajno vladanje sta zaznamovala tudi izbruh Vezuva leta 79 in velik požar v Rimu leta 80. Umrl je po kratkotrajni bolezni leta 8...

Preberi več

As RIC 497 – Vespazijan

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 2899 as,Rim, RIC 497, kovan leta 71, zbirka Muzejskega društva. VESPAZIJAN (69 – 79)Bil je ustanovitelj flavijske dinastije, ki je vladala Rimskemu cesarstvu do začetka 2. stoletja.  Vespazijan se je proslavil kot uspešen vojaški poveljnik. Leta 43 se je udeležil invazije na Britanijo in leta 66 zatrl upor Judov v Judeji. Ob smrti Nerona oblega Jeruzalem in je sprva lojalen tako Galbi kot Otonu, po prihodu Vitelija na oblast se poveže z guvernerjem Sirije Mucijanom in panonskim  generalom Primusum. V zvezi z Vespazijanovim  prihodom na oblast je pomemben sestanek, ki se je odvijal avgusta ...

Preberi več

Denarij RIC 109 – Vitelij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3236 denarij, Rim, RIC 109, kovan leta 69, najden v  zakladni najdbi Prelasko leta 1908. VITELIJ (69)Svojo mladost je preživel na Capriju, kjer je imel svojo rezidenco cesar Tiberij. Njegov oče je bil visok rimski državni uradnik. Tudi Vitelij je opravljal funkcijo prokonzula in konzula Afrike. Leta 68 ga Galba postavi za poveljnika vojske v Spodnji Germaniji, ki se kmalu potem upre cesarju. Z vojsko se odpravi proti Rimu in aprila 69 porazi pri Bedriaku novega cesarja Otona. Po prihodu v Rim mu senat preda vsa cesarska pooblastila vendar mu cesarskega naziva ne prizna celotna država. Na v...

Preberi več

Denarij RIC 4 – Oton

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 3238 denarij, Rim, RIC 4, kovan leta 69, najden v  zakladni najdbi Prelasko leta 1908. OTON (69)Oton je izhajal iz bogate etruščanske družine. V mladih letih je bil Neronov prijatelj in je kot guverner dobil v upravo provinco Lusitanijo. Poročil se je z Neronovo bivšo ženo Poppejo Sabino. Kljub temu da je bil spočetka privrženec Galbe, ga je Oton dal ubiti in ob pomoči pretorijancev bil oklican za cesarja. Del države je njegovo imenovanje priznal, še vedno pa ga niso priznale legije, ki jim je poveljeval Vitelij. V bitki pri Bedriaku, blizu današnje Kremone v Italiji, je Vitelij zmagal, Ot...

Preberi več

Denarij RIC 167 – Galba

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 2895 denarij, Rim, RIC 167, kovan v letih 68-69, najden v  zakladni najdbi Prelasko leta 1908. GALBA (68 – 69)Galba je bil v času Neronove vlade guverner Tarakonske Hispanije. Pridružil se je uporu proti Neronu, ki se je začel v Galiji. Po smrti Nerona in neuspelem poizkusu pretorijanskega prefekta Nimfidija Savina je s soglasjem senata in pretorijancev prevzel oblast v Rimu. Njegovo kratkotrajno vladanje zaznamuje vrsta nepriljubljenih ukrepov (visoki davki za province, ki ga niso takoj potrdile, prepoved izplačila pretorijancem ob nastopu novega vladarja, številne usmrtitve brez sodbe so...

Preberi več

Denarij RIC 53 – Nero

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1213 denarij, Rim, RIC 53, kovan v letih 63-68, najden v  Savinji pri Celju. NERON (54 – 68)Na Neronovo vladanje (vladar je postal pri 17-ih letih) sta sprva imela vpliv njegova mati Agripina in njegov učitelj Seneka. Sprva uspešno vladanje, se v drugi polovici prevesi v njegov vse večji despotizem. To pride do izraza še posebej po letu 64, ko je v požaru uničen večji del Rima. Ljudski glas za požar okrivi cesarja, le-ta pa za požig Rima okrivi kristjane. Z Neronom se tako začne prvo preganjanje te nove religije. Z velikopoteznimi načrti pri obnovi Rima in še posebej izgradnji cesarske Zla...

Preberi več

As RIC 116 – Klavdij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 2427 as, Rim, RIC 116, kovan v letih 50-54, zbirka Muzejskega društva. KLAVDIJ (41 – 54)Po umoru Kaligule so pretorijanci za cesarja oklicali Germanikovega brata Klavdija, ki jih je za to gesto bogato nagradil in s tem nakazal smer v katero so šla imenovanja cesarjev v bodoče. Klavdij se je v zgodovino zapisal z osvojitvijo Britanije (dobil je naziv Britanikus), boljšim upravljanjem provinc in s širokosrčnim podeljevanjem rimskega državljanstva. V času njegovega vladanja dobi Celeia status municipija  (Municipium Claudium Celeia). Leta 54 ga zastrupi njegova tretja žena Agripina, da zagoto...

Preberi več

As RIC 38 – Kaligula

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1188 as, Rim, RIC 38, kovan v letih 37-41, najden v Zidanškovi (današnji Gosposki) ulici v Celju. KALIGULA (37 – 41)Sin priljubljenega vojskovodje Germanika, ki po Tiberijevi smrti zasede prestol. V zgodovino se je zapisal po svojih dejanjih, ki jih nekateri pisci pripisujejo njegovi blaznosti (svojega konja naj bi imenoval za konzula, med vojaškim pohod nad Britanijo je vojakom ukazal naj gredo nabirati školjke in na ta način osvojijo ocean, po ptolomejskem zgledu je v incestu živel s svojo sestro Druzilo…). V zaroti pretorijanske garde je leta 41 kot prvi rimski cesar umrl nasilne smrti....

Preberi več

Denarij RIC 30 – Tiberij

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 2870 denarij, Rim, RIC 30, kovan v letih 36-37. TIBERIJ (14 – 37)Avgustov posinovljenec, ki je po njegovi smrti na miren način prevzel oblast. Sprva vlada v sozvočju s senatom, se pa predvsem v drugem obdobju vladanja kaže njegov nasilen značaj. V času njegovega vladanja država veliko naporov vlaga izboljšanje gospodarskega stanja in ne načrtuje kakšnih večjih vojaških osvajanj. 

Preberi več

Denarij RIC 178a – Gaj Oktavijan Avgust

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 2424 denarij, Lugdunum (današnji Lyon v Fraanciji), RIC 178a, kovan v letih 11-10 pr. n. št., najden v  Savinji pri Celju. GAJ OKTAVIJAN AVGUST (27 pr.n.št. – 14 n.št.)Po smrti Cezarja nastane drugi triumvirat, ki ga tvorijo Antonij, Lepid in Cezarjev 18-letni nečak in posinovljenec Oktavijan. Sprva porazijo zarotnike, nato pa si razdelijo državo. Oktavijan pri Akciju leta 31. pr.n.št . odločilno porazi Antonija in sam zavlada rimski državi. Leta 27. pr.n.št. vrne oblast senatu ta pa mu podeli naziv princeps (prvi med enakimi) in častni vzdevek Avgustus. Kljub temu, da ohrani rimske republ...

Preberi več

Denarij, RRC 443/1 - Julij Cezar

  • Arheologija
  • Numizmatika
PMC 1080: denarij, potujoča kovnica, RRC 443/1, kovan v letih 49-48 pr. n. št., najden v  Savinji pri Celju. GAJ JULIJ CEZAR15. marca leta 44. pr. n. št.  je umrl rimski državnik, vojskovodja in zgodovinar Gaj Julij Cezar. Z njim se je začela preobrazba rimske republike v imperij, ki jo je uspešno končal njegov nečak Oktavijan. Po zmagi nad Pompejem in njegovimi pristaši, ga je senat izvolil za dosmrtnega diktatorja in mu s tem prepustil vso oblast.  Na marčeve ide so ga zarotniki pod vodstvom Bruta in Kasija zabodli do smrti.    

Preberi več

Krožnik, globok

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, globok; bela prst, glazura, poslikava, signatura: OLOMUCZAN SCHÜTZ, vtisnjena številka 3, premer 23,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1220.Obod je poslikan z vencem zelenja in stiliziranih zvončnic. V osrednjem delu je v živahnih barvah naslikana košarica s cvetjem.

Preberi več

Krožnik, globok

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, globok; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  vtisnjena številka 3, premer 21,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1224.Obod je krašen z vencem zelenja. V centralnem delu je naslikan šopek z vrtnico kot osrednjim cvetom.

Preberi več

Krožnik, globok

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, globok; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI (dvojna),  vtisnjena številka 3, premer 21,9 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1222.Obod je obkrožen z več krožnicami, pri čemer rumena barva nadomešča zlato. V centralnem delu je naslikan šopek z vrtnico – kraljico rož, kot glavnim cvetom.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  vtisnjena številka 508,  premer 20,2 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1258.Krožnik je na robu krašen s tanko obrobo. Notranje polje je poslikano z razsutim cvetjem v modrem in vejicami. Simpatično. 

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, brez signature, premer 17,2 cm, konec 19. / začetek 20. stoletja, inv. št. K-1244.Krožnik je izrazit primer secesijskega oblikovanja. Celotno površino pokriva motiv lokvanja na vodi, ki ga obkrožajo ob robu nanizani kačji pastirji. Glazirano v prosojno zelenem odtenku.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI,  vtisnjen X, premer 21 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1259.Krožnik krasi vegetabilna ornamentika v zelo plitvem reliefu. Izmenjujeta se bela in zelena glazura, kot ločnici nastopata  krožnici v rumeni glazuri.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  podpis avtorice/avtorja SR in izris gradu, premer 19,1 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1255.Slikarica ali slikar je pričaral spomladanski motiv z vijolicami, marijinimi srajčkami in cvetočo lesko.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  podpis avtorice/avtorja SR in izris gradu, premer 19,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1254.Na rob krožnika je naslikan šopek iz ivanjščic, spominčic in cvetoče vejice.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  podpis avtorice/avtorja SR in izris gradu, premer 19,1 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1253.Tokrat nam je slikarica ali slikar pričaral jesenski motiv. Šopek sestavljajo volčje jagode, šipkove jagode in nekaj trav.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  podpis avtorice/avtorja SR in izris gradu, premer 19,1 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1252.Slikarica ali slikar je rob krožnika okrasil s prepletom vrtnice in bršljana. Odlična poslikava.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  podpis avtorice/avtorja SR in izris gradu, premer 19,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1251.Slikarica ali slikar je na borduro naslikal tipičen poletni motiv: plavice in pleveli z žitnega polja. Odlična poslikava.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  podpis avtorice/avtorja SR in izris gradu, premer 19,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1250.Slikarica ali slikar je na borduro položil šopek  iz zvončnic in drugega travniškega rastlinja. Odlična poslikava.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 22,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1193.V plitvem reliefu izveden motiv nočnega čuvaja, ki ga na obhodu spremlja mačka. Čuvaj nosi helebardo in rog. Na snegu so vidne sence, ki jih v jasni noči meče luna. Na nebu se čuvaju in njegovim pretnjam posmehuje zvezda repatica s kadečo pipico v ustih.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjeno: A IV 7, premer 16 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1202.Obod krožnika je oblikovan kot preplet cvetočih stebelc (jagode). Rastlinje uokvirja podobo otroka, ki sedi v travi in ima v rokah skodelico in žlico. V ozadju vidna streha doma. Osrednji motiv v jasnem, plitvem reliefu je glaziran v zeleni, obod pa v rožnati glazuri.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, brez signature, premer 22,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1195.V plitvem reliefu izveden motiv, povzet po v drugi polovici 19. stoletja v Evropi zelo priljubljenih japonskih lesorezih. Na ozadje z obvodnim rastlinjem in čapljo je umeščena kartuša, glazirana v žarečem rumenem odtenku, s pred ptico bežečo žabo.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 22,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1191.V plitvem reliefu izveden motiv, povzet po v drugi polovici 19. stoletja v Evropi zelo priljubljenih japonskih lesorezih. Na ozadje bambusa(novoletni simbol) je umeščena kartuša. V kartuši je upodobljena gejša, ki igra na šemiset. Na veji nad vodno gladino sedi vodomec. Glazirano v modrem, zelenem in rumenem odtenku.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 22,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1194.V plitvem reliefu izveden motiv, povzet po v drugi polovici 19. stoletja v Evropi zelo priljubljenih japonskih lesorezih. Na cvetočo (slivovo?) vejo je umeščena kartuša. V kartuši je upodobljen moški, mogoče fevdni gospod , oblečen v kamishimo. Na obodu dolgorepa želva kot simbol sreče in dolgega življenja. Glazirano  v elegantnem sivem in rumenem odtenku.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, brez signature, premer 20,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1186.Celotno površino pokrivajo listi vinske trte in grozdičje. Glazirano v sivem odtenku. Relief in nanos glazure sta solidno izvedena.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 20,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1185.Celotno površino pokrivajo listi vinske trte in grozdičje. Glazirano v temno rjavem odtenku. Zaradi izbora rjave glazure in zatekanja deluje izdelek nekvalitetno.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 19,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1184.Celotno površino pokrivajo listi vinske trte in grozdičje. Glazirano v motno zelenem odtenku. Zaradi zatekanja glazure relief ne pride v celoti do izraza.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 19,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1183.Celotno površino pokrivajo listi vinske trte in grozdičje. Glazirano v prozorno zelenem odtenku. Relief in glaziranje odlično.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, brez signature, premer 20,4 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1182.Celotno površino pokrivajo listi vinske trte in grozdičje. Glazirano v svetlo rjavem odtenku. Relief in nanos glazure sta odlično izvedena.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 24,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1170.Celotno površino pokrivajo listi vinske trte in grozdičje. Glazirano v zelenem odtenku. Relief je odličen.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI,  vtisnjeni številka in črka 698 A, premer 17 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1171.V plitvem reliefu izveden motiv regratove lučke. Glazure v nežnih odtenkih.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 19,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1155.Krožnik je izveden v obliki lista okrasne rastline, poudarjene so žile in rob je vzvalovan. Na skrajnem levem in desnem robu sta zmodelirani enostavni cvetici. Odlično.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI,vtisnjena številka 394, vrezan X, premer 22,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1187.V reliefu izveden motiv čopaste ptice, ki sedi na veji. V borduri trakast ornament, nanos zelene in rjave glazure, samo čopka žari v rumenem odtenku.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: strelec, vtisnjena številka 394, premer 22,2 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1190.Obod krašen s trakastim ornamentom, glaziran v modro zelenem odtenku. Osrednji motiv, prav tako v reliefu, je vodomec, ki sedi na vejici cvetoče perunike. Vejica se pod težo ptice upogiba.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 19,2 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1189.Obod krasi trakast ornament v reliefu. V centralnem delu oblikovan motiv ptice s čopko, ki sedi na veji z grozdičjem.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, vrezan X, premer 19,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1168.V reliefu izveden motiv lastovke v letu in insekta nad travniškim cvetjem. Lastovka poudarjena s kobaltno modrim odtenkom glazure.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, vrezan X, premer 13,9 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1162.V plitvem reliefu izveden motiv pojoče ptice na cvetoči veji, nanos prozorno zelene glazure.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: MADE IN AUSTRIA, vtisnjena številka 624, premer 20,4 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1177.Rob krožnika je vzvalovan. Celotno površino pokriva pretanjeno izveden plitev relief z motivom drobnih cvetic. Na podlago je, tudi v reliefu in z nanosom zelene, rjave in rožnate glazure obarvana, položena vejica cvetoče vrtnice.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka in črka 64 A, premer 20,2 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1174.Na krožniku debel nanos rumenkaste glazure. Obod je krašen s plitvim mrežastim motivom, ki ga prekinjajo predrtine v obliki šesterokrakih zvezd.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ BLANSKO, vtisnjena številka 479, premer 20,9 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1218.V centralnem delu krožnika je upodobljena maska, obdajajo jo geometrijsko nanizani stilizirani venčni listi, na obodu vegetabilna ornamentika v renesančnem slogu. Ponovi se motiv maske.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 20,6 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1245.Relief je plitev. Na obodu se izmenjujejo kartuše s cvetočimi vejicami in vegetabilnim, v renesančnem slogu izdelanim ornamentom. V centru rozeta, ki jo na zadnji krožnici obdajajo stilizirani listi. Deluje kot vrteči se perpetum mobile. Izbrane glazure so v očesu všečnem sozvočju.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, vtisnjene številke in črka 67 A 16, premer 17,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1226.Krožnik je oblikovan pravokotno. Obod krasi hrustančevje in školjčevje v globokem reliefu, notranja površina je pokrita z geometrijsko, v mrežo razporejenimi cveticami. Kombinacija rjavih, rumenih in rožnatih odtenkov glazure deluje toplo. Artikel se je odlično prodajal.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 20,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1172.Krašen je zgolj obod krožnika, z globokim reliefom in mikavnim prepletom hrustančevja ter stilizirane rastlinske ornamentike. Glazure se prepletajo v od prevladujočega rjavo rumenega odtenka, do zelene, modre in celo kančka rožnate barve.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI X, premer 22,4 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1212.Izdelovalec je uporabil isti vegetabilno geometrijski dekor kot pri krožniku pod inv. št. K-1214, toda druge barvne glazure, od rjave do zelene oziroma snežno bele v primeru rozete. Zaradi uporabe različnih glazur pride krasilni element bolj do izraza.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, relief, signatura: SCHÜTZ CILLI, premer 22,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1214.V plitvem reliefu izvedena krasitev notranje površine krožnika. Vegetabilna ornamentika je umeščena v kartuše na obodu, centralni del obvladuje rozeta, v vmesnem pasu se geometrijski ornament izmenjuje z vegetabilnim.

Preberi več

Podstavek, na treh nogicah

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Podstavek, na treh nogicah; bela prst, glazura, ročna poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  vtisnjena številka 181 in črka C, premer 21,4 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1152.Na glazirano površino naslikano razsuto travniško cvetje: detelja, spominčice, poljske mačehe, zvončnice in metulj. Pozlata.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, ročna poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  vtisnjena številka 508, premer 26,3 cm, konec 19. stoletja, inv. št. K-1151. Napis zadaj: I. Pazdera. Praha.V praškem ateljeju naslikano tihožitje s sadjem, vinsko kupo in jastogom. Dobro naslikane kosmulje.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, ročna poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI,  premer 24 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K-1149.Simpatična podglazurna poslikava dveh polžev na bambusu.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, ročna poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka 508, premer 29,5 cm, 15.5.1899, inv. št. K-1146.Obod krožnika je krašen s široko krožnico. V borduri  so naslikani cvetovi narcis. Motiv z narcisami na modrem ozadju se ponovi v osrednjem delu, v medaljonu. Svež pomladanski motiv v slogu secesije je naslikal oziroma naslikala oseba z inicialkami HM, ki je krožnik datirala z letom 1899.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, relief, signatura: MADE IN AUSTRIA, vtisnjena številka 595, premer 30,5 cm, konec 19. stoletja, inv. št. K-1144.Osnovo pokriva v plitvem reliefu izveden stiliziran rastlinski ornament. Na obod  krožnika je modelirana cvetoča vejica, motiv zaključujejo na vejici sedeče tri pojoče ptice. Kompozicija je okorna, motiv pa glaziran v rjavih odtenkih.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, ročna poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka 508, premer 29,6 cm, inv. št. K-1143.Enako kot pri krožniku pod inventarno številko K-1142 je tudi tu obod krašen s krožnico. Celotno notranjo površino prekriva prostoročno nadglazurno naslikan šopek cvetja v kompoziciji, kot jo najdemo na poslikani islamski keramiki. Izbor cvetic se v detajlih razlikuje od krožnika K-1142, nedvomno pa gre za isto slikarico.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, ročna poslikava, signatura: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka 508, premer 29,3 cm, 15.5.1892, inv. št. K-1142.Obod krožnika je krašen s krožnico. Celotno notranjo površino krasi prostoročno nadglazurno naslikan šopek cvetja v kompoziciji, kot jo najdemo na poslikani islamski keramiki.Krožnik je datiran in signiran: 15. Mai 1892. Von deiner Dankbaren Tochter Mag.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 516, premer 30,2 cm, konec 19./začetek 20. stoletja, inv. št. K-1141.Podlaga je krašena z drobnim stiliziranim vegetabilnim motivom in glazirana v rumenem odtenku. Jedrni motiv so makova stebla z odprtim cvetom oziroma popki. Relief in nanos glazur sta odlična. 

Preberi več

Celje, kolorirana risba

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Celje, H. Lauterbach, sign.: H. Lauterbach, kolorirana risba (svinčnik), ok. 1859, 138 x 210 mm (vel. risbe + lista), inv. št.: G/VI – 40.Originalna kolorirana risba Celja je nastala okoli leta 1859. Podpisal jo je Heinrich Lauterbach, o katerem osebni podatki še vedno niso znani. Risba je služila kot predloga za tiskanje grafik. Na upodobitvi gledamo mesto z vzhoda, z vzpetine, kjer je Kalvarija. Ob desnem robu sta kapelici z Golgoto, na sredini je v ospredju pot s sprehajalci, ob levem robu pa se razteza gozd, kjer so na travniku posamezne skupine sprehajalcev. Med zgradbami v mestu izstopa ...

Preberi več

Celje - Marijina cerkev, tonirana litografija

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Celje - Marijina cerkev, Albert Rieger, sign.: Albert Rieger, Lit. Linassi, Gust. Lahn. 1858, napis: Project des Thurnbaues und der Renovirung an der Marien-Kirche in Cilli, tonirana litografija, 428 x 266 mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 39.Veduta z Minoritsko cerkvijo v Celju iz leta 1858, ki je delo Alberta Riegerja (1834–1905). Edinstvena upodobitev prikazuje na spodnji sliki cerkev pred načrtovano obnovo zvonika, na zgornji pa cerkev vidimo takšno, kakršna naj bi bila po prenovi. Na obeh se pred cerkvijo zbirajo in družijo ljudje v za tisti čas značilnih oblačilih.

Preberi več

Frankolovo, ročno kolorirana litografija

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Frankolovo, Joseph Kuwasseg,  sign.: J. Kuwasseg, H. Lampel, napis: Gut Sternstein im Cillier Kreis, ročno kolorirana litografija, Lamplova suita, 1841-1850, 309 x 385mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 38. Na upodobitvi na levi strani prevladuje dvorec Frankolovo, ki ga obdaja delno zidana, delno lesena ograja. V ozadju je sredi slike razvalina romanskega gradu Lindek. Veduta prikazuje v ospredju na desni strani staro cesto med Slovenskimi Konjicami in Mariborom po kateri se proti nam pomikata kmet z ovco in vojak. Ob vidno zapuščenem dvorcu so še ostanki nekoč negovanega parka.

Preberi več

Celje, barvana litografija

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Celje,  Joseph Kuwasseg,sign.: Jos. Kuwasseg, gedr. b. Herib. Lampel, napis: Kreisstadt Cilli. Von der Westseite, barvna litografija, Lamplova suita, 1841-1850, 298 x 407 mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 37.Veduta kaže pogled na mesto Celje z zahoda, s pobočja nad današnjim mestnim parkom. V mestu prepoznamo še danes ohranjene dominantne točke: Knežji dvorec (mestni grad), Staro grofijo, cerkev sv. Danijela, v ozadju na desni najprej kapucinski samostan in cerkev sv. Cecilije, najbolj oddaljeno točko na desni strani predstavlja na hribu Stari celjski grad.

Preberi več

Igla, jeklorez

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Igla, sign.: L. Mayer, del. A. H. Payne sc., napis: Die Nadel, jeklorez, ok. 1848, 273 x 187 mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 34.Okoli leta 1839 je slikar Ludwig Mayer (1791–1843) izdelal serijo predlog za vedute slovenskih štajerskih krajev. Prvič so sličice izšle leta 1840 v tehniki jekloreza, pozneje še nekajkrat kot ponatisi. Na njegovi upodobitvi Igle med visokimi skalami po vodi brodi manjša čreda ljudi in krav.

Preberi več

Planina, jeklorez

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Planina, sign.: gez. v. L. Mayer gest. v. w. Witthöft Dresd., napis: Schloss Montpreis, jeklorez, 1847 (1840 ?), 136 x 197 mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 33. Okoli leta 1839 se je v Celju mudil slikar Ludwig Mayer (1791–1843), ki je izdelal serijo predlog za vedute slovenskih štajerskih krajev. Prvič so sličice izšle leta 1840 v tehniki jekloreza, pozneje še nekajkrat kot ponatisi. Grad Planina stoji na visoki pečini, obrnjen je tako, da imamo pogled na poudarjen prezbiterij grajske kapele. Po poti, ki vodi pod gradom, se od nas pomika volovska vprega. Stezo levo in desno obdajajo visoke sk...

Preberi več

Rogaška Slatina, bakrorez

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Rogaška Slatina, Joseph Franz Kaiser, spodaj napis: Sauerbrunn bei Rohitsch itd., bakrorez, 1825-28 , 294 x 368 mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 29. Joseph Franz Kaiser (1786–1859) je dobro znan po Stari in Novi Kaiserjevi suiti. Kaiser ni bil le založnik in tiskar, poznamo ga tudi kot izrednega mojstra litografije z iglo. Med letoma 1825 in 1828 je ustvaril list z eno najzgodnejših in najbolj znanih upodobitev zdravilišča v Rogaški Slatini. Z jase se odpira pogled na zdraviliški kompleks v ozadju. V ospredju vidimo dva sprehajalca, na skrajni desni sta na klopci dami, ob njima stoji elegante...

Preberi več

Rimske Toplice, koloriran bakrorez

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Rimske Toplice, avtor neznan, napis: Tüffer Bad in Cillier Kreis in Untersteyer,  kolorirani bakrorez,  Stara Kaiserjeva suita, ok. 1830, 175 x 235 mm (vel. lista), inv. št.: G/VI – 27.

Preberi več

Celje, koloriran bakrorez

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Celje,  sign.: Runk del. Ziegler sc. Die Stadt Cilli. La Ville de Cilli, Cum Priv. S. C. M. Verlag v. F. X. Stöckl in Wien, kolorirani bakrorez, ok. 1810, 340 x 485 mm(vel. lista), inv.št.: G/VI – 25. Stöcklova suita, poimenovana po založniku Franzu Xaverju Stöcklu (1756–1836). Leta 1782 je ustanovil eno najpomembnejših trgovin z grafičnimi listi v tedanji Avstriji. Iz njegove suite izvira nežno kolorirana jedkanica Celja, nastala okoli leta 1810. Kot avtor predloge je podpisan Ferdinand Runk (1764–1834), vrezal pa jo je Johann Ziegler (1749–1812). Pogled na Celje tokrat ni več zgolj dokumenta...

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 420, višina 14,4 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1974. Vrček je identičen eksponatu pod inventarno številko K – 1972. Razlikuje se v izbiri barvnih glazur pri poslikavi. Dodatno so krašeni vrat z geometrijskim ornamentom in zgornji ter spodnji pas trebuha s plitvim, nežnim rastlinskim ornamentom.

Preberi več

Ročka

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročka; bela prst, glazura, relief, brez signature, višina 24,2 cm, konec 19./začetek 20. stoletja, inv. št. K – 2000. Notranjost je glazirana v belem odtenku, zunanjost v zelenem. Enostaven, reliefno upodobljen motiv odprtih cvetov (spominjajo na krizanteme) je obarvan z različno intenzivno rumeno glazuro, listi so strogo urejeno razporejeni na spodnjem delu vrča. Zanimiva je vzboklina na ročaju, ki služi za preprečevanje zdrsa.

Preberi več

Kozarec

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Kozarec; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ BLANSKO, višina 14,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1306. Celotni zunanji plašč je bogato reliefno krašen. Vodilni motiv so putti pri različnih opravilih: žetvi, pitju iz meha, z grozdom … Noga je poudarjena; tudi tu med rastlinskimi ornamenti naletimo na lagodno zleknjene putte. Zunanja glazura je v rjavo zlatem medenem odtenku.

Preberi več

Ročka

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročka; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, vrezana znak + in številka 71, višina 34 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1374. Celotni zunanji plašč je glaziran v skromnem rjavem odtenku, a je zato modelar poskrbel za razgibano paleto motivov v  reliefu, ki pokrivajo ročko od vratu do noge. Tik pod izlivkom je umeščen živalsko/človeški obraz in v nadaljevanju niz cvetov. Pas nižje ročko krasijo levja obličja, med seboj povezana s fruktozami. V najširšem, trebušnem polju so upodobljeni starci s kuščarjevimi repi in šapami; repi prehajajo v rastlinske vitice s cvetovi. Na ...

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 92, višina s pokrovom 17,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1977. Vrček ima raven trup, spodnji del tik nad nogo je močno zaokrožen. Ročaj je sestavljen iz dveh polokroglin; pritegne pogled, ni pa verjetno praktičen. Relief je nizek. Z rjavo glazuro je poudarjena arhitekturna oblika, ki je nato izpopolnjena s cvetličnim motivom. Spominja na poslikave turške keramike. Odtenki glazur so nežni. Enonadstropni kovinski pokrov se sklada s celotno podobo.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, višina 14,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1972. Vrček ima razgiban volumen. Ročaj poudarja biserni niz (spominja na sipino lovko). Kroglični okras se ponovi na spodnjem delu vratu in na nogi. Spodnji del trebuha je poudarjen z robustnim reliefom geometrijsko urejenega cvetličnega motiva. Osnovno zeleno glazuro dopolnjujejo bež, modra in za pikico rdeče glazure.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena črka in številka B 87, višina 13,7 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1962. Vrček ima notranjo bež glazuro, zunanji plašč pa je glaziran v temno zelenem in rožnatem odtenku. Zunanji plašč je krašen s plastičnim ornamentom, težkim in okornim hrustančevjem. Na čelno stran je umeščen moški s klobukom in s kozarcem v roki.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka 341, višina 11,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1307. Zunanji plašč vrčka na poudarjeno nizki nogi je modelar z reliefom razdelil na geometrijska polja v obliki številke 8. Polja je izpolnil s stiliziranimi odprtimi cvetovi in listi. Krašen je tudi ročaj; relief je robusten.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, prosta poslikava, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 14 cm, podpis poslikovalke Thea, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1461. Avtorica je trojni rebrasti nastavek vrčka poudarila s pozlato, zlato obrobljen je tudi vrat in ročaj. Tik pod ustjem je z glazurnimi barvami naslikan stiliziran, geometrijsko urejen rastlinski motiv. Trebušni del je krašen z motivom rožnato cvetočih vejic.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, prosta poslikava, glazura, sign.: MAJOLIKA CELEIA handgemalt, višina 17 cm, prva polovica 20. stoletja, inv. št. K -1891. Enostavno oblikovan vrček je glaziran s prozorno glazuro. Vrat in spodnji del trebuha sta občrtana s širokimi krožnicami v intenzivnih barvah, na čelnem delu je naslikan močno stiliziran šopek cvetja.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, prosta poslikava, glazura, sign.: M&JS, višina 15 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K -2001. Enostavno oblikovan vrček je oblit s prozorno glazuro. Vrat krasijo krožnice, trebušni del pa je v zgornjem delu poslikan s stiliziranimi vrtnicami in drobnim modrim cvetjem.

Preberi več

Vrč

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč; bela prst, glazura, prosta poslikava, sign.: SCHÜTZ CILLI, izpisana številka 155, višina 40,6 cm, datacija poslikovalca/ke 1890, inv. št. K – 1303 Vrč ima sploščen trebušni del, vrat je ozek, z nazaj izvihanim ustjem, noga visoka. Plašč je poslikan z glazurnimi barvami; geometrijsko dekoracijo na nogi in vratu zaključuje niz akantovih listov pod ustjem. Osrednji motiv je cvetlični venec z metuljem.

Preberi več

Majolika

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Majolika; bela prst, ročna poslikava, glazura, sign.: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka 313, višina 16,7 cm, konec 19. stoletja, inv. št. K – 1446. Tipična oblika majolike na razmeroma visoki nogi je ročno poslikana. Noga je dekorirana s koncentričnimi krogi, ostali del trupa je s trakovi razdeljen na polja, ki so zapolnjena s stiliziranim listnim motivom. Čelno stran zapolnjuje poslikava dvoglavega orla. Barve, modra in oranžni, se spogledujejo s poslikavo renesančne italijanske majolike.

Preberi več

Majolika

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Majolika; bela prst, ročna poslikava, glazura, sign.: M&JS, vtisnjen znak X, višina 14 cm, konec 19. stoletja, inv. št. K - 2003. Majolika je bila vsesplošno priljubljena, zato so jo kupcem ponujale praktično vse tovarne beloprstene keramike. Tokratni izdelek so, kot kaže signatura, izdelali v Deutsche Thalu (danes Slovenskem Dolu) pri Libojah. Majolika ima nizko nogo, celoten trup je poslikan s stiliziranimi rastlinskimi motivi, na čelni strani nosi dvoglavi orel zgolj simboličen ščit.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 15 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1345. Vrček z motivom zvezde je poslikan s prevladujočo rumeno glazuro. Rjavi odtenek je tokrat rezerviran za obrobe. Največ težav je povzročala poslikava obrobe okoli niza odprtih cvetov; kljub šibkemu nanosu je prihajalo do zlivanja rdeče glazure na rumeno polje.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 14 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1347. Vrček z motivom zvezde je poslikan v pisani paleti različnih barvnih odtenkov, od zeleno rumenega odtenka do modrega in rdečega. Trenutek nepazljivosti in zelena glazura je zalila sicer rdeče krake na zvezdi.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 13,7 cm, višina s pokrovom 15,2 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1340. Vrček z motivom zvezde je poslikan v pisani paleti različnih barvnih odtenkov, ki se zlivajo v usklajeno celoto. Sploščen kovinski pokrov, pri katerem je poudarek samo na kroglastem dvižniku, skladno zaključuje celoto. Za razliko od ročke, na vrčku noga ni poudarjena.

Preberi več

Ročka

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročka; bela prst, glazura, relief, brez signature, višina 29 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1999. Tudi v tem primeru imamo eksponat z zvezdastim motivom. Toda tokrat je oblikovalec izlivek na vratu in ročaj obrnil in ga z ožjega trebušnega dela umestil na sploščeni, zadnji del trupa. Poslikovalec se je poigral s kontrastnimi barvnimi odtenki, od prevladujoče rumene do črne in živahno rdeče. V osrednji del zvezde sta umeščeni inicialki MS in to na obeh straneh.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, višina 14,5 cm, višina s pokrovom 19 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1995. K ročki K – 1315 je sodil vrček. Enako oblikovan, z enako glazuro in pagodastim pokrovom. Zaradi manjših dimenzij pride zvezdasti motiv le slabo do izraza.

Preberi več

Ročka s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročka s pokrovom; bela prst, glazura, relief, sign.: strelec, višina 30 cm, višina s pokrovom 35,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1346. Ročka ima specifično obliko in ornament, kot je popisano že pri eksponatu z inv. št. K – 1315. Ročka je glazirana enotno, z glazuro v rjavem odtenku, kar potisne v ozadje raznolikost ornamentov. Je pa zaprta s slikovitim, pagodastim kovinskim pokrovom, ki je še dodatno reliefno krašen.

Preberi več

Ročka

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročka; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 29,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1315. Ročka ima specifično obliko, namreč sploščen trebuh, ozek vrat in visoko nogo. Oblikovalec je uporabil pri krašenju v renesansi zelo priljubljen motiv zvezde. Umeščena je na trebušni del, ki ga obroblja nato še niz stiliziranih cvetov v reliefu. Vrvičaste obrobe so umeščene na vrat in nogo. Tudi hrbet med sploščenima deloma trebuha je reliefno krašen z geometrijsko dekoracijo. Tako razgiban plašč je seveda dopuščal najrazličnejše variacije pri poslikavi. Poslikovalec v liboj...

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, vrezan X, višina 12 cm, višina s pokrovom 15,2 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1330. Plašč vrčka je krašen z lepo listno ornamentiko v plitvem reliefu. Poudarjena je z modro glazuro, Ročaj posnema listno ornamentiko, ki se komaj vidno ponovi na vratu. V ščitku je izpisan dolg napis, s črno na bež odtenku: » Mit offenem Munde Zum offenem Spunde« (Z odprtimi usti k odprti vehi/odprtini na sodu). Vrček je glaziran v temno rjavem odtenku. Dvižnik na kovinskem pokrovu  ima obliko usločene šape.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 12 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1339. Vrček ima preprosto osnovno obliko. Plašč je krašen z lepo listno ornamentiko v plitvem reliefu. Ročaj je enostaven. Trebušni del ločuje od noge in vratu obroba z rombastim motivom. Napis se glasi: »Grad aus dem Wirthshaus kommt mancher heraus, Aber er kommt doch oft schväge nach Haus« (Pokonci iz gostilne marsikdo odide, domov pa pogosto ves majav pride). Odtenek glazure je zelen.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, vrezan X, višina 11,7 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1334. Vrček ima preprosto osnovno obliko. Plašč je krašen z lepo listno ornamentiko. Tudi ročaj je krašen z listnimi vijugami. Trebušni del je poudarjeno ločen od noge in vratu. Rastlinska ornamentika je tudi na vratu, le da je oblikovalec uporabil zelo plitev relief. Napis v ščitku se glasi: »Mit Fleiß und krall Man Vieles schaff« (Z marljivostjo in vztrajnostjo/zagrizenostjo se veliko doseže). Odtenki glazure se prelivajo od rjave do rumeno zelene in bež.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, višina 12 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1331. Vrček ima preprosto osnovno obliko. Plašč je krašen z listno ornamentiko. Ročaj je enostaven, služi zgolj dobremu prijemu. Ornamentiko na trebušnem delu zamejujeta obrobi z rombastim trakom. Napis se glasi: »Ein Trunk beim Freund ist gut gemeint« (Pijača pri prijatelju ima dober namen). Podobo eksponata dopolnjuje rumeno rjava glazura v odtenku medu.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, višina brez pokrova 12 cm, višina s pokrovom 17,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1980. Vrček ima preprosto osnovno obliko; ponovno je uporabljen motiv s škrati v gozdu. Med dva debla je umeščen napis: »MITELWEG EIN SICHRER STEG« (Srednja pot, varna pot).  Eksponat dopolnjujeta rumeno rjava glazura v odtenku medu in kovinski pokrov.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 496, višina brez pokrova 13 cm, višina s pokrovom 16 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1983. Vrček ima rahlo trebušasto obliko in nogo; zunanji plašč krasi listni ornament. Tudi obrobo tik pod ustjem sestavlja sosledje listov med dvema bisernima nizoma. Biserni ornament zaključuje trebušni del tik nad nogo. Uokvirjeni napis se glasi: »Ein guter Trunk Macht Alte jung« (Dobra pijača stare pomladi). Poslikovalec si je vzel čas in uporabil rjavo, zeleno, sivo in bež glazuro. Podobo dopolnjuje kovinski pok...

Preberi več

Nov Predmet

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, višina brez pokrova 11,7 cm, višina s pokrovom 16,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1982. Vrček ima preprosto osnovno obliko; zunanji plašč krasi motiv s škrati, glavni poudarek pa je na napisu, ki se glasi: »ZU VIEL MAN TRINKEN DOCH NIE GENUG«. Prost prevod bi se glasil »Preveč se pije, toda nikoli dovolj«. Očesu všečen eksponat dopolnjujeta rumeno rjava glazura v odtenku medu in pagodasto oblikovan kovinski pokrov.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina brez pokrova 12,8 cm, višina s pokrovom 15,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1310. Vrček je po obliki in krašenju identičen eksponatu pod inventarno številko K – 1969, izdelovalec pa je tokrat plašč oblil z glazuro v modrem odtenku. Posebne pozornosti je vreden pokrov. Dvižnik za pokrov je figuralno oblikovan: možak s trebuščkom in dvignjeno roko.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 61, višina brez pokrova 13,6 cm, višina s pokrovom 16,5 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1986. Vrček je po obliki in krašenju identičen eksponatu pod inventarno številko K – 1969, izdelovalec je dodal kovinski pokrov in plašč oblil z glazuro v medeno rjavem odtenku.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, višina 14 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1843. Vrček je po obliki in krašenju identičen eksponatu pod inventarno številko K – 1969, le glazura je v modrem odtenku. Ročaj ima predrtino.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 13,3 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1336. Vrček je po obliki in krašenju identičen eksponatu pod inventarno številko K – 1969, le glazura je v za Schütza tipičnem prosojno zelenem odtenku.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 13,6 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1969. Vrček po obliki in krašenju posnema izdelke iz kamenine, priljubljene v nemških deželah v 16. in 17. stoletju. Zunanji plašč je deljen v dva pasova, ki sta reliefno krašena. V dekorativnem pasu pod ustjem se kartuše izmenjujejo s figuralno izpolnjenimi medaljoni. V pasu nad dnom pa je oblikovalec uporabil isti motiv kot pri ročki: pare, ki se zabavajo s plesom v prijetnem druženju pod arkadami.  Relief ni oster, zato delujejo figure sploščeno. Glazura je v sivkasto rjavem od...

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 606, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 9,8 cm, inv. št. K – 1319. Vrat in noga vrčka sta krašena z geometrijsko ornamentiko, osrednji del plašča pokriva listna ornamentika na podlagi iz drobno pikčastega vzorca. Tudi ročaj izhaja iz listne zasnove. Notranjost je belo glazirana, zunanjost pa oblita s prosojno zeleno glazuro.

Preberi več

Vrč

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 31,5cm, inv. št. K – 1349. Povsem identično kot pri eksponatu K-1468 so tudi tu pod arkadami upodobljeni pari pri zabavi; vrč tokrat nima pokrova.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 14 cm, višina s pokrovom 19,5 cm, inv. št. K – 1985. Vrček, krašen s hmeljevo trto s kobulami, je oblit z medeno rjavo glazuro in pokrit z večnadstropno kovinsko pokrovko.

Preberi več

Vrč s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 35cm, inv. št. K – 1468. Oblikovalec se je zgledoval po v 16. In 17. stoletju izjemno priljubljeni kamenini iz nemških dežel. Na to dejstvo kaže tudi napis Dansen und sprengen 1596 (narečno: Ples in poskok).  V osrednjem krasilnem pasu so pod oboki upodobljeni pari v plesnem koraku. Motivi so besedno obrazloženi. Na vratu so v enako močnem reliefu upodobljeni obrazi, ostala dva pasova imata plitev relief z rastlinsko ornamentiko. Vrč se zapira s ploščatim pokrovom. Glazura je medeno rjava.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, vtisnjeno 330 A, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 13,8 cm, inv. št. K – 1335. Da se da iz že velikokrat videnega motiva hmeljske trte s kobulami narediti nekaj več, je dokazal poslikovalec dotičnega eksponata. Poigral se je z barvnimi glazurami in uporabil skladen spekter glazur v rjavih, zelenih in bež odtenkih.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, vrezan X, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 14 cm, inv. št. K – 1966. Podobno kot pri ročki pod inv. št. K – 1515 je oblikovalec uporabil za motiv hmeljsko trto s kobulami. Zaradi prozorne glazure motiv ni prišel do izraza.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 82, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 14 cm, inv. št. K – 1968. Podobno kot pri vrčku pod inv. št. K – 1966 je oblikovalec uporabil za motiv hmeljevo trto  s kobulami. Notranja glazura vrčka je bela, zunanja pa presvetljeno rumeno zelena.

Preberi več

Ročka

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročka; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ BLANSKO, vtisnjena številka 58, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 31,2 cm, inv. št. K – 1515. Zunanji plašč ročke je razdeljen  v 4 krasilne pasove, od katerih sta pasova v vratnem delu in spodnjem trebušnem delu še dodatno deljena na polja. Prevladuje rastlinska ornamentika. Poudarjen je osrednji pas, kjer je upodobljena hmeljeva trta s kobulami in veliko pentljo. Glazura je v zelenem odtenku.

Preberi več

Vrč

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč; bela prst, glazura, relief, sign.: strelec, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 30,5 cm, inv. št. K – 1469. Razmeroma ozek vrat krasita kar dva bordurna pasova. Pod bisernim nizom tik pod ustjem so med viticami upodobljene glavice puttov,  v drugem pasu so rastlinski ornamenti. Prehod med vratom in trebušnim delom je dekoriran s širokim pasom rombastega ornamenta. Trebušni del v širokem pasu pokrivajo medaljoni s plešočimi putti, ki jih ločujejo pokončno umeščene girlande rastlinja in cvetov. Nad nogo je ponovno umeščen biserni niz, okrasje noge pa zaključuje niz s trakom prepletenih bis...

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 13 cm, višina s pokrovom 17,3 cm, inv. št. K - 1984. Celoten zunanji plašč vrčka je oblit s prozorno zeleno glazuro, tako da pride odličen relief do polnega sijaja. Rob na dnu je krašen z enostavno luknjičasto borduro. Trebušni del opletajo vitice z drobnim cvetjem in plodovi. Krasilni poudarek je na medaljonu, v katerem je upodobljen putto v plesnem koraku, ki v rokah drži grozd oziroma vazo s cvetjem. Tudi oval je krašen z luknjičavim dekorjem.

Preberi več

Vrč s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč s pokrovom; bela prst, glazura, relief, sign.: strelec, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 29,1 cm, višina s pokrovom 34,2 cm, inv. št. K – 1364. Vrč je oblikovan in krašen enako kot eksponat pod številko K – 1469. Razlikuje se v kovinskem pokrovu in v nanosu modro zelene glazure, ki na robovih zaradi debelega nanosa že prehaja v črno.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka 358, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 16 cm, inv. št. K - 1318. Tokrat se oblikovalec ni odločil za trebušasti model vrčka, pač pa ga je oblikoval rahlo sloko. Zareza med trupom in nogo je ostra. Zunanji plašč je krašen z rastlinsko ornamentiko, v medaljonih pa se putti med vinskimi trtami in s kupico veselijo življenja..  Z reliefom poudarjen ročaj se zaključi v rastlinski maski. Relief žal ni oster, dodatno vtis pokvari površen nanos rjave, rožnate in zelene glazure.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI,  zadnja tretjina 19. stoletja, višina 11 cm, inv. št. K - 1332. V robustnem reliefu je poleg medaljona z napisom ponovno upodobljen motiv s škratom, tokrat v gozdu. Napis je v nemškem jeziku: ZU VIEL KANN MAN TRINKEN DOCH NIE GENUGj. Ročaj je v obliki zvite korenine, s poudarjenim naslonkom za prst. Notranjost je glazirana v belem, zunanjost pa je oblita z modro zelenkasto glazuro.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 91, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 14,8 cm, inv. št. K - 1975. Enako kot vrček pod inventarno številko K – 1348 ima tudi ta primerek sploščeno trebušno steno, stisnjen vrat in samo nakazano nogo. Oblit je z rjavo, bež in rdečkasto rjavo glazuro. Trebušni del od vratnega dela loči vrvičasti ornament. V medaljonu je upodobljen med dvema trtama škrat, ki nazdravlja z vrčkom.

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka 321, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 13,7 cm, inv. št. K - 1348. Vrček ima sploščeno trebušno steno, stisnjen vrat in samo nakazano nogo. Oblit je z rjavo, bež in rdečkasto rjavo glazuro. Trebušni del od vratnega dela loči vrvičasti ornament. V medaljonu je upodobljen med dvema trtama škrat, ki v rokah drži vrček. Pozorno oko bo na vrčku opazilo vrezani inicialki LS. Se je modelar pošalil in dal vrezati inicialki lastnika tovarne, Ludwiga Schütza? Na nasprotni  strani se škrat naslanja na sod, in prav tako drži v r...

Preberi več

Vrček

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček; bela prst, glazura, relief, brez signature, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 15,3 cm, inv. št. K - 1971. Vrček kot da je zložen iz treh delov: dolgega, razmeroma ozkega vratu, trebuha in poudarjeno široke noge. Zunanji plašč krasita v reliefu na vratu dve smreki s trakom in napisom Josef Frencel. Doslikani roki izražata zavezo ali bratstvo. Na trebuhu je prav tako v reliefu upodobljen gozd in okorna ptica, ki bi lahko po izrazitem kljunu, ne pa po izboru glazur, predstavljala detla.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 13 cm, višina s pokrovom 17,6 cm, inv. št. K - 1978. Motiv je isti kot pri vrčku pod inv. št. K – 1338, le da je tokrat glazura rjava s pridihom zlate barve, v odtenku tekočega medu.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, vtisnjena številka 72, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 13 cm, višina s pokrovom 17,6 cm, inv. št. K - 1979. Motiv je povsem isti kot pri vrčku pod številko K – 1338. Tokrat je izdelovalec uporabil prosojno zeleno glazuro, ki motiv dodatno poudarja. Kovinski pokrov je sploščen, brez ornamenta, bolj v uporabni kot krasilni funkciji.

Preberi več

Vrček s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrček s pokrovom; bela prst, glazura, relief, brez signature, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 11,9 cm, višina s pokrovom 15 cm, inv. št. K - 1338. Vrček je krašen z robustnim reliefom, ki na prvi pogled deluje kot zmeden preplet rastlinske ornamentike. Natančnemu očesu se razkrije dramatično dogajanje pod drevesnimi krošnjami: pogon na divjega prašiča, kjer ne manjkajo lovci, gonjači z rogovi in psi. Odlično zasnovan motiv. Tudi ročaj je prilagojen upodobljeni vsebini: ukrivljena veja z zglajenim odsekanim delom. Podobo zaključuje v plitvem reliefu izveden stiliziran  rastlinski ornament ...

Preberi več

Ročka

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročka; bela prst, glazura, relief, sign.: SCHÜTZ CILLI, vtisnjena številka 323, zadnja tretjina 19. stoletja, višina 32,5 cm, inv. št. K -1302. Ročka je krašena z glazurama temno rjave oziroma svetle glazure v odtenku kavne kreme. Trebušni del je izrazito poudarjen s tremi polkroglami. V medaljonih, ki jih uokvirja lovorov venec, naletimo na vladarske insignije. Na fotografiji je viden okronan orel, simbol kralja. Ročaj je poudarjen, sestavljen iz nosilca in oprijemalnega dela v obliki ušesa. Oblikovalec  je reliefno okrasil tudi vrat in nogo ročke s stiliziranim geometrijskim oz. rastlinskim ...

Preberi več

Ročka

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročka; bela prst, ročna poslikava, glazura, sign.: SCHÜTZ CILLI, višina 31,6 cm, zadnja tretjina 19. stoletja, inv. št. K – 1298. Trebuh ročke je sploščen, kar je omogočilo poslikovalcu, da je na eni strani upodobil obraz moškega z renesančnim pokrivalom in na drugi strani motiv gole lepotice, ki vstaja iz školjke. Vrat, ročaj in noga posode so poslikani z enostavnim rastlinskim motivom. Izbor elegantnega modrosivega odtenka ne odtehta njegove razmeroma okorne poslikave.

Preberi več

Sevnica

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Lichtenwald, dopisnica, žigosana 28.7.1899. Sevnica Založnik: S.F.Schalk, Lichtenwald. Poleg Glavnega trga je upodobljen še sevniški grad. Zadnja lastnica je bila grofica Matilda Arco Zinneberg. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/10.

Preberi več

Dobje

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Dobje, dopisnica, žigosana 19.8.1899. Založnik: Weis&Dreykurs, Wien. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/9.

Preberi več

Grobelno

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Grobelno, dopisnica, odposlana 25.2.1901. Založnik: Stengel&Co., Dresden u. Berlin. V ospredju je znamenito križišče regionalne ceste in železniške proge, ki je delalo sive lase voznikom še v začetku 21. stoletja. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/8.

Preberi več

Pilštanj

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Pilštanj, dopisnica, žigosana 3.9.1902. Fotograf: Fran Jurkovič v Šmariju. Založil: Mat. Supančičv Pilštanju. Poleg panorame je fotograf ovekovečil še sv. Emo in tako imenovano Ajdovsko ženo. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/7.

Preberi več

Planina

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Montpreis, dopisnica, žigosana 3.11.1901. Planina. Narodno zavedna pošiljateljica je dopisala k nemškemu Gruss aus Montpreis še slovenski prevod: Pozdrav iz Planine. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/6.

Preberi več

Zabukovje

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Zabukovje. Štajerska, dopisnica, žigosana 5.9.1901. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/5.

Preberi več

Kozje

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Kozje – Drachenburg, dopisnica, žigosana 3.5.1901. Založnik: Weiss & Dreykurs, Wien Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/4.

Preberi več

Polzela

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Polzela, dopisnica, odposlana 28.7.1902. Fotograf: Atelier »Apolon« Celje. Levo spodaj pogled na Vimperk.                                        Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/3.

Preberi več

Frankolovo

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Frankolovo, dopisnica, žigosana25. 12. 1900. Založnik: Ant.P. Arzenšek, Celje. Levo spodaj portret znamenitega profesorja Antona Bezenška(1854-1915) s Frankolovega. Bezenšek je bil utemeljitelj slovenske, hrvaške in bolgarske stenografije. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/2.

Preberi več

Šmartno v Rožni dolini

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Šmartno v Rožni dolini, dopisnica, žigosana 11.8.1903. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-434/1.

Preberi več

Štore na Štajerskem

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Storé in Steiermark, razglednica, 1910. Štore na Štajerskem Založnik: Anton Peer, Storé. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Štore, 1/1.

Preberi več

Šoštanj na Štajerskem

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Schönstein in Steiermark. Hauptplatz,  dopisnica, žigosana 15.7.1900. /Šoštanj na Štajerskem. Glavni trg/ Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Šoštanj, 1/1.

Preberi več

Prebold

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Prebold. Objekti Tkalnice, razglednica, žigosana 10. 7. 1939. Fotograf: Pečar, Sv. Pavel p. Prebold. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Prebold, 1/1.

Preberi več

Planina

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Planina: Idila, razglednica, žigosana 5. 12. 1938. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Planina, 1/2.

Preberi več

Logarska dolina

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Logarthal, dopisnica, žigosana 23. 8. 1902. Logarska dolina Založnik: Fritz Rasch, Buch-, Kunst- u. Schreibwaren hdlg., Cilli. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Logarska dolina, 1/1.

Preberi več

Ruševine Gornjega Celja

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Burgruine Ober-Cilli, dopisnica, pred 1914. Ruševine Gornjega Celja Fotograf: Joh. Martin Lenz, Cilli. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-325.

Preberi več

Celje - Jožefov hrib

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli. Josefiberg, razglednica, pred 1914. Celje. Jožefov hrib Založnik: Fritz Rasch, Cilli. Izdelal: Purger&Co., München. V ozadju dobro videna Kalvarija. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-324.

Preberi več

Celje - Antična vrata

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Celje. Antična vrata, razglednica, odposlana 21.8.1932. Založnik: Vek. Finžgar, Celje. Antična vrata je dal leta 1835 pozidati učitelj Joanez Küttel. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-303.

Preberi več

Laško - Kopališče Franca Jožefa

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Tüffer. Franz Josef Bad, razglednica, žigosana 3.4.1911. Laško. Kopališče Franca Jožefa Na zadnji strani reklamna znamka Družbe sv. Cirila in Metoda s podobo Karola Kotnika (1875-1910). Karol Kotnik je bil tovarnar in veleposestnik z Verda, ki je Družbi (skrbela je za slovenske šole in vrtce na jezikovno ogroženih področjih) za njene potrebe v oporoki zapustil več kot pol milijona kron. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Laško, 1/1.

Preberi več

Ljutomer

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Luttenberg, dopisnica, žigosana 26.5.1898. Ljutomer Založnik: Kunstanstalt Karl Schwidernoch, Wien-Leopoldstadt. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Ljutomer, 1/1.

Preberi več

Ljutomer

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Ljutomer, dopisnica, žigosana 31.12. ?1898. Založnik: Rudolf Oesterreicher, Wien. Dopisnici iz Ljutomera sta bili obe izdelani na Dunaju. Izdani sta bili v času hudih narodnostnih spopadov na Štajerskem; zanimiva je izbira slovenskega oz. nemškega naročnika. Na slovenski dopisnici je poleg panoramskega pogleda na kraj in Glavni trg upodobljena cerkev in Jeruzalem. Nemški naročnik pa je za dodatni motiv izbral Deutsche Schule (Nemško šolo) in Franz Josef Schule (Šolo Franca Jožefa). Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Ljutomer, 1/2.

Preberi več

Mozaik

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Mozaik, fotografija, 28. 5. 1904, fotograf Johan Martin Lenz. Mozaik iz časa rimske Celeje so arheologi odkrili ob izkopavanjih na vrtu Belega vola (proti Savinovi ulici) v Celju. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-10

Preberi več

Toplice Dobrna

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Toplice Dobrna. Zdraviliška dvorana, razglednica, žigosana 1.VI.1929.. Fotograf: Foto Pelikan, Celje. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1512.

Preberi več

Sv. Peter pod Svetimi Gorami

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Sv. Peter pod Svetimi Gorami, dopisnica, žigosana 1909. Desno zgoraj reklamna znamka družbe sv. Cirila in Metoda za zbiranje prispevkov za šolo na Muti. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1484

Preberi več

Celje z Miklavškega hriba

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli vom Nikoleiberg, pred 1890, fotografija. Celje z Miklavškega hriba Najstarejša fotografija Celja v muzejski zbirki. Mogoče posnetek fotografa Josefa Martinija. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1444/2.

Preberi več

Celje v času nacionalnih spopadov, fotografija

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Celje v času nacionalnih spopadov, fotografija. Prihod čeških študentov v Celje, 8.-9. avgust 1899. Pogled od novozgrajenega Narodnega doma (Danes Trg Celjskih knezov) proti cerkvi Marije Vnebovzete na današnjem Prešernovem trgu. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1443.

Preberi več

Celje, Štajerska – Otok

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli, Steiermark. – Insel, razglednica, 1917/18. Celje, Štajerska. – Otok. Fotograf: S. ?, Graz. Založnik: Fritz Rasch, Cilli. Razglednica je bila žigosana 28. VIII. 19  in je frankirana z zelenim in rdečim verigarjem. V ospredju je lepo vidno poslopje gimnazije in protestantske cerkve v neposredni bližini. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1432.

Preberi več

Celje in Savinjska dolina iz ptičje perspektive

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli und das Sanntal aus der Vogelschau, razglednica, 1913/14. Celje in Savinjska dolina iz ptičje perspektive. Karto izdelal Albin Sussitz, Graz. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1425.

Preberi več

Celje - Portal pri kapeli sv. Elizabete

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli-Portal bei der Elisabethkapelle, razglednica, 1918. Celje. Portal pri kapeli sv. Elizabete. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1416.

Preberi več

Celje - Magistratna ulica

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli. Rathausgasse, razglednica, pred 1914. Celje. Magistratna ulica/danes Prešernov trg. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-307.

Preberi več

Celje - Breg z razvalinami Starega gradu

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli. Rann mit Burgruine, razglednica, po 1911. Celje. Breg z razvalinami Starega gradu. Založnik: Zvezna trgovina, Celje. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1412.

Preberi več

Celje – Gaberje

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli – Gaberje, razglednica, pred 1914. Celje – Gaberje. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1046.

Preberi več

Celje, Študentski dom

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Cilli. Deutsches Studentenheim, razglednica,pred 1914. Celje. Študentski dom. Založnik: Fritz Rasch, Cilli. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-1033.

Preberi več

Razglednica, domoljubna tematika

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Razglednica, domoljubna tematika, inicialke avtorja MG (Maksim Gaspari) desno spodaj. Avers: kitica iz koroške narodne pesmi N´mav čez izaro. Revers: Mal položi dar domu na oltar! V korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-879.

Preberi več

Božična voščilnica

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Božična voščilnica, žigosana 23.12.1909. Darilna znamka Narod sebi v vrednosti 2 vinarjev. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-872.

Preberi več

Huda luknja pri Velenju

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Huda lukna bei Wöllan, dopisnica, žigosana 14.VI.1902. Huda luknja pri Velenju. Založnik: Purger & Co., München. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka starih fotografij in razglednic, F-698.

Preberi več

Zidani most

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Steinbrück, dopisnica, žigosana 12.5,1901. Zidani most. Založnik: Andreas Elsbacher, Tüffer. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Zidani most, 1/13.

Preberi več

Solčava

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Solčava – Sulzbach, dopisnica, napisana 21.8.1902. Založnik: Kunstanstalt Karl Schwiedernoch, Wien. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna,Solčava, 1/1.

Preberi več

Rogaška Slatina

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Rogaška Slatina, razglednica, datirana 26.7.1931. Razglednica je kombinirana z vložkom 10 črno belih detajlnih posnetkov Rogaške Slatine. Založila: Flora Lager-Neckermann, Rogaška Slatina. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna.

Preberi več

Rimske toplice na Štajerskem

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Römerbad in Steiermark, dopisnica, žigosana 9.7.1901. Rimske toplice na Štajerskem. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, 1/5. Črno bela različica zgornje dopisnice.

Preberi več

Rimske toplice na Štajerskem

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Römerbad in Steiermark, dopisnica, žigosana 2.7.1901. Rimske toplice na Štajerskem. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, 1/5.

Preberi več

Postojna

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Adelsberg, dopisnica, žigosana 4.6.1900. Postojna Založnik: Müller&Trüb, Dep. Nr. 73. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Postojna, 1/1.

Preberi več

Slap pod Rinko

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Slap pod Rinko – Rinka-Fall-Padec-Fall 120 m, dopisnica, napisana 8.9.1906. Založila Norb. Zanier&sin, St. Pavel in St. Peter, Savinska dolina. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Logarska dolina, 1/3.

Preberi več

Gomilsko

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Gomilsko, dopisnica, žigosana 9.9.1901. Založil Rudolf Oesterreicher, Wien. Založnik očitno ni našel slovensko govorečega prevajalca. Podroben vpogled v podnapise k posamičnim prizorom kaže, da jih je sestavila hrvaško ali srbsko govoreča oseba. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Gomilsko, 1/1.

Preberi več

Zidani most-Oljarna

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Steinbrück-Oelfabrik, dopisnica, žigosana 29. 4. 1900. Zidani most-Oljarna. Založil Gustav König, Steinbrück. Pokrajinski muzej Celje, Zbirka Janeza Cvirna, Zidani most, 1/10.

Preberi več

Celjski strop

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Celjski strop v osrednji dvorani Stare grofije, kjer domujejo stalne razstave Pokrajinskega muzeja Celje, sodi med osrednje zanimivosti muzeja. Poslikani Celjski strop je vreden posebne pozornosti, saj je osamljen primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok.  Površina Celjskega stropa je 142,6 kvadratnega metra, sestavlja ga enajst slik v tehniki tempera na platno. Slike so razvrščene tako, da pride do izraza osrednja slika z iluzijo težke arhitekture s stolpi in z zaključnim robom v obliki križa, ki obdaja v višino odprto nebo. Manjše slike predstavljajo žan...

Preberi več

Strelska puška s sistemom na komprimiran zrak

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Strelska puška s sistemom na komprimiran zrak; konec 18. stoletja, Cortina d'Ampezzo, Italija, železo, medenina, kovanje, brušenje, graviranje, dolžina 910 mm, dolžina cevi 458 mm, kaliber 9,8 mm, O/124. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Na prehodu je venček z vgraviranimi listi. Na cevi je vtisnjen napis CORTINA D'AMPEZZO. Glava puške, v kateri je mehanizem za izpust zraka, je iz medenine, sprožilni mehanizem in posoda za zrak pa sta iz železa. Posoda za zrak je obenem kopito puške. Zrak se stisne tako, da se posoda odvije od puške, potem pa se v njej prek...

Preberi več

Strelska puška s sistemom na komprimiran zrak

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Strelska puška s sistemom na komprimiran zrak; sredina 18. stoletja, Dunaj, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, dolžina 1115 mm, dolžina cevi 760 mm, kaliber 7 mm, O/115. i strani gladka. Na zgornji strani cevi sta muha in merek s preklopom za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo.  Za merkom je z medenino tavširan baročni ornament in napis FRANZ SEIFFNER IN WIENN. Cev se polni od zadaj, odpre pa se na prelom po prečni osi. Mehanizem za komprimiranje zraka deluje po sistemu kovaškega meha; ta se širi s pomočjo vzmeti, zategnjene z verigo, ki se namotava okoli osi, ki se...

Preberi več

Enocevna strelska puška s sistemom Aydt

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Enocevna strelska puška s sistemom Aydt; konec 19. stoletja, Wiener Neustadt, Avstrija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1263 mm, dolžina cevi 800 mm, kaliber 8 mm, O/106. Puško je izdelal Franz Neuber iz Wiener Neustadta po patentu Immanuela Mefferta, ki je ta sistem patentiral 12. 2. 1882. Dodelal ga je Carl Wilhelm Aydt z dodatkom izvlečnika tulcev, ki ga je patentiral leta 1884. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani sta muha in vrezan napis W. NEUSTADT FR. NEUBER. Na spodnji strani je jermenik.V podaljšku cevi je blok nabojnika, ki se odpre s prem...

Preberi več

Enocevna strelska puška s sistemom Martini-Henry

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Enocevna strelska puška s sistemom Martini-Henry; konec 19. stoletja, Dunaj, Avstrija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1258 mm, dolžina cevi 770 mm, kaliber 9,5 mm, O/102. Cev je osmerokotna in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani je muha s ščitnikom, na zadnjem delu pa vrezan napis FZ. DENK IN WIEN. Na podaljšku zaklepa na vratu kopita je optični vizir (diopter). Sistem je na polnjenje od zadaj z enim nabojem s centralnim vžigom z udarno iglo, ki je nameščena v zaklepu. Ščitnik sprožilca in predsprožilca je železen. Za druge prste ima podaljšek. Deluje s spustitvijo l...

Preberi več

Strelska puška z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Strelska puška z vžigom na netilno kapico; 18./19. stoletje, Češka, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, tavširanje, rezbarjenje, dolžina 1135 mm, dolžina cevi 750 mm, kaliber 16 mm, O/94. Cev je osmerokotna in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek, ki je zaprt s ščitnikom v obliki cevi. Za merkom je z zlatom tavširan napis THADDAUS: POLZ. A KARLSBAAD. Vžigalni mehanizem je zahodnoevropskega tipa, brez okrasa. Okov pištole z baročno profilacijo je medeninast. Kopito je iz orehovine, z nasadnikom po celotni dolžini cevi, okrašeno z rezbar...

Preberi več

Polavtomatska pištola Steyr

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Polavtomatska pištola Steyr; M 1912, Avstrija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 215 mm, dolžina cevi 127 mm, kaliber 9 mm, O/448. Cev je okrogla in ožlebljena, skriva se v prevleki, v kateri sta udarna igla in izvlečnik tulcev. Deluje na principu kratkega trzaja in rotacije cevi. Varovalka je na levi strani poleg sprožilca. Ročaj je obenem tudi nabojnik. Polni se z zgornje strani z osmimi naboji kalibra 9 mm s centralnim vžigom. Obloga ročaja sta leseni ploščici z rezbarijo mrežnega vzorca. To je bila najbolj množično proizvajana avstrijska pištola v I. svetovni vojni (več kot 250....

Preberi več

Startni revolver na bobnič znamke Rohm

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Startni revolver na bobnič znamke Rohm; predelan za strelivo z robnim vžigom kalibra 5,6 mm; 20 stoletje, Nemčija, železo, ksilumin, plastika, strojna obdelava in domača predelava, dolžina 186 mm, dolžina cevi 73 mm, kaliber 5,6 mm, O/450. Cev je okrogla in po notranji strani gladka. Na zgornji strani je muha, merek pa je vgrajen v okvir nad bobničem. Cev je poškodovana od eksplozije. Bobnič ima šest ležišč za naboje in je bil naknadno izdelan iz železa. Polni se z zadnje desne strani, kjer manjka pokrovček, ki se odpira na stran. Na spodnji strani je ležišče za šibiko za izbijanje tulcev, ki ...

Preberi več

Vojaški revolver na bobnič s sistemom Gasser

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaški revolver na bobnič s sistemom Gasser; M 1870/74, Avstrija, lasz Franca Guzeja, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 355 mm, dolžina cevi 185 mm, kaliber 11 mm, O/376. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani je muha, merek pa je vgrajen v okvir nad bobničem. Bobnič ima šest lukenj za naboje kalibra 11 mm s centralnim vžigom. Polni se z zadnje desne strani, kjer je pokrovček, ki se odpira na stran. Na spodnji strani je šibika za izbijanje tulcev, del manjka. Zunanji sprožilec z branikom ima dvojno delovanje, z udarno iglo. Ročaj je železen okvir z dvema...

Preberi več

Revolver na bobnič Nagan

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Revolver na bobnič Nagan; M 1895, Belgija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 260 mm, dolžina cevi 115 mm, kaliber 7,62 mm, O/447. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani je muha, merek pa je vgrajen v okvir nad bobničem. Bobnič ima sedem lukenj za naboje kalibra 7,62 mm s centralnim vžigom. Polni se z zadnje desne strani, kjer je pokrovček, ki se odpira na stran. Zunanji sprožilec z branikom ima dvojno delovanje, z udarno iglo. Ročaj je železen okvir z dvema lesenima ploščicama, izrezbarjenima z vzorcem mreže. Na spodnjem delu ročaja je ušesce za obešalni ...

Preberi več

Revolver na bobnič "Britanski buldog"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Revolver na bobnič "Britanski buldog"; okoli 1860, Belgija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 185 mm, dolžina cevi 61 mm, kaliber ,44” (11,2 mm), O/244. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani je muha, merek pa je vrezan v okvir nad bobničem. Bobnič ima pet lukenj za naboje kalibra 0,44 cole s centralnim vžigom. Polni se z zadnje desne strani, kjer je pokrovček, ki se odpira na stran. Zunanji sprožilec z branikom ima dvojno delovanje, z udarno iglo.  Ročaj je železen okvir z dvema lesenima ploščicama, izrezbarjenima z vzorcem mreže. Na bobniču je žig krone...

Preberi več

Revolver na bobnič s sistemom Lefaucheux, model ROLAN-RENO

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Revolver na bobnič s sistemom Lefaucheux, model ROLAN-RENO; okoli 1860, Belgija, last Franca Guzeja, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 190 mm, dolžina cevi 70 mm, kaliber 6,5 mm, O/375. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena, na vrhu poškodovana. Bobnič ima šest ležišč za naboje. Polni se z zadnje desne strani, kjer manjka pokrovček, ki se sicer odpira navzgor. Uporablja strelivo s sistemom Lefaucheux, kalibra 6,5 mm s strelno kapico, v kateri je na robu vgrajena udarna igla. Na spodnji strani je šibika za izbijanje tulcev. Zunanji sprožilec ima dvojno delovanje. Sprožile...

Preberi več

Signalna pištola

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Signalna pištola, model Diana; II. svetovna vojna, Nemčija, železo, bakelit (pertinaks), strojna obdelava in domača predelava, dolžina 693 mm, dolžina cevi 530 mm, kaliber 12 (18,2 mm), O/441. Cev je okrogla in po notranji strani gladka. Pritrjena je na okvir, na katerem je sprožilni mehanizem z udarno iglo in zunanjim udarnim mehanizmom. Cev se za polnjenje odpre preko poprečne osi. Ročaj je železen, na obeh straneh pa sta ploščici, izdelani iz bakelita (pertinaksa). Na spodnjem delu ročaja je obroček za obešanje. Pištolo so uporabljali za izstreljevanje signalnih raket, pozneje pa z vgradnjo...

Preberi več

Lovska puška na polnjenje od zadaj, dvocevna

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovska puška na polnjenje od zadaj, dvocevna; konec 19. stoletja, Ferlach (Borovlje), železo, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 1160 mm, dolžina cevi 745 mm, kaliber 20 (15,7 mm), O/438.  Cevi sta črno brinirani, okrogli, položeni vodoravno in po notranji strani gladki. Na zgornji strani je  muha, na spodnji pa prispajkan jermenik. Na zgornji strani je vrezan napis FRANZ SADLL IN FERLACH. Na spodnji strani cevi so poleg zaklepnega ključa vtisnjene oznake, borovljeski žig preizkusa kakovosti in številčni oznaki 18,5 in 15930 13. in napis NICHT FÜR KUGEL. Odpira se s...

Preberi več

Lovska puška na polnjenje od zadaj, dvocevna

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovska puška na polnjenje od zadaj, dvocevna; konec 19. stoletja, Liege, železo, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 1165 mm, dolžina cevi 744 mm, kaliber 12 (18,2 mm), O/437. Cevi sta okrogli, položeni vodoravno in po notranji strani gladki. Odpirata se s prelamljanjem, ključa pa sta na glavi puške, v kateri sta tudi udarni igli. Izvlečnik tulcev je na vhodu v cev. Vžigalna mehanizma imata zunanji sprožilec, okrašena sta z gravuro stiliziranih listov. Puška ima dva sprožilca z branikom. Polni se z dvema lovskima nabojema kalibra 12 (18,2 mm) s centralnim vžigom. Kop...

Preberi več

Vojaška puška na repetiranje s sistemom Mauser tipa Arisaka

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška na repetiranje s sistemom Mauser tipa Arisaka; M 1938, Japonska, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1280 mm, dolžina cevi 772 mm, kaliber 6,5 mm, O/117. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in okov s ključem za nasaditev bajoneta. Merek ima preklop za merjenje na manjše in večje razdalje, do 1800 metrov. Cev se nadaljuje v ohišje z obratnim batnim zaklepom, v katerem je udarna igla s spiralno vzmetjo. Puška se polni s 5 naboji kalibra 6,5 mm s centralnim vžigom. Nabojnik je na spodnji strani zaprt s kovinskim pokrovčkom. Okov ...

Preberi več

Vojaška puška na repetiranje s sistemom Mannlicher

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška na repetiranje s sistemom Mannlicher; M 1891, Italija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1285 mm, dolžina cevi 760 mm, kaliber 6,5 mm, O/118. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek s preklopom za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Cev se nadaljuje v ohišje z obratnim batnim zaklepom, v katerem je udarna igla s spiralno vzmetjo. Puška se polni s 5 naboji kalibra 6,5 mm s centralnim vžigom. Nabojnik je pod ohišjem v podaljšku branika sprožilca. Okov pištole je iz železa, brez okrasja. Kopito je iz orehovine, z nasadn...

Preberi več

Žandarmerijska puška

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Žandarmerijska puška na polnjenje od zadaj s sistemom Dreyse-Sommerda, M 1841, Baden, Nemčija, železo, medenina, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1425 mm, dolžina cevi 866 mm, kaliber 15,2 mm, O/81. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek s preklopom za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Cev se nadaljuje v ohišje z obratnim batnim zaklepom, v katerem sta udarna igla s spiralno vzmetjo in izvlečnik tulcev. Ročica zaklepa manjka. Puška se polni z enim nabojem kalibra 15,2 mm s centralnim vžigom. Okov puške je iz železa, brez okrasja. Kopi...

Preberi več

Vojaška puška na repetiranje s sistemom Winchester

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška na repetiranje s sistemom Winchester; M 1866, ZDA, železo, medenina, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1175 mm, dolžina cevi 665 mm, kaliber 12 mm, O/125. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek s preklopom za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Cev se nadaljuje v ohišje z drsnim zaklepom, v katerem sta udarna igla s spiralno vzmetjo in izvlečnik tulcev. Puška se polni s 15 naboji kalibra 0,45 cole (12 mm) s centralnim vžigom. Nabojnik v obliki cevi je v ročaju. Ležišče nabojev se odpre s pomočjo ročice, ki se obenem uporabl...

Preberi več

Vojaška puška na polnjenje od zadaj sistema Peabody

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška na polnjenje od zadaj sistema Peabody; M 1870, Avstrija, železo, medenina, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1043 mm, dolžina cevi 572 mm, kaliber 13,9 mm, O/98. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek s preklopom za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Cev se nadaljuje v ohišje zaklepa na dvig z ročico, ki se prilega na vrat kopita. Puška se sproži z zunanjim sprožilom na udarno iglo, ki je v zaklepu. Puška se polni z enim nabojem kalibra 13,9 mm s centralnim vžigom. Okov puške je železen in brez okrasja. Kopito je iz orehov...

Preberi več

Vojaška puška na repetiranje s sistemom Vetterli

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška na repetiranje s sistemom Vetterli; M1871, Švica, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1180 mm, dolžina cevi 690 mm, kaliber 10,4 mm, O/120. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek s preklopom za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Cev se nadaljuje v ohišje z obratnim batnim zaklepom, v katerem je udarna igla s spiralno vzmetjo. Puška se polni z 12 naboji kalibra 10,4 mm s centralnim vžigom. Nabojnik v obliki cevi je v ročaju. Okov puške je železen in brez okrasja. Kopito z nasadnikom do polovice cevi je iz orehovine. N...

Preberi več

Vojaška puška na repetiranje s sistemom Fruhwirth

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška na repetiranje s sistemom Fruhwirth; M 1871, Avstrija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1040 mm, dolžina cevi 560 mm, kaliber 11 mm, O/119. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek s preklopom za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Cev se nadaljuje v ohišje z drsnim zaklepom, v katerem je udarna igla s spiralno vzmetjo. Puška se polni s šestimi naboji kalibra 11 mm s centralnim vžigom. Okov pištole je železen in brez okrasja. Kopito je iz orehovine. Na ohišju puške je vtisnjen napis OEWG. Manjka krogla na ročici zakl...

Preberi več

Vojaška puška na polnjenje od zadaj sistema Snider

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška na polnjenje od zadaj sistema Snider; M 1866, Turčija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1420 mm, dolžina cevi 920 mm, kaliber 14,7 mm, O/123. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek s preklopom za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo, ki manjka. Cev se nadaljuje v ohišje z zaklepom, v katerem je udarna igla. Zaklep se odpira na desno prek podolžne osi, s čimer se odpre ležišče za vstavitev enega naboja kalibra 14,7 mm s centralnim vžigom. Vžigalni mehanizem je na zunanji strani, z udarno vzmetjo, ki sproži udarno iglo...

Preberi več

Vojaška puška na polnjenje od zadaj sistema Wänzel z bajonetom

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška na polnjenje od zadaj sistema Wänzel z bajonetom; M 1867. Avstrija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 1105 mm, dolžina cevi 620 mm, kaliber 13,9 mm, bajonet 716 mm, O/89. Cev je okrogla in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek, ki ima preklop za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Cev se nadaljuje v ohišje z zaklepom, v katerem je udarna igla. Zaklep se odpira navzgor, s čimer se odpre ležišče za vstavitev enega naboja kalibra 13,9 mm s centralnim vžigom. Vžigalni mehanizem je na zunanji strani, z udarno vzmetjo, ki sproži udarno ig...

Preberi več

Vojaški častniški revolver

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaški častniški revolver na bobnič s sistemom na netilno kapico, Adam's Patent 1851; okoli 1860, Avstrija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 350 mm, dolžina cevi 157 mm, kaliber 14 mm, O/365. Cev je osmerokotna in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani je muha, merek pa je vgrajen v okvir nad bobničem. Bobnič ima pet lukenj za polnjenje od spredaj in bat zadaj. Zunanji sprožilec z branikom ima dvojno delovanje. Ročaj tvori železen okvir z dvema lesenima ploščicama, izrezbarjenima z vzorcem mreže. Na spodnjem delu ročaja je obroček za obešanje. Na okviru revolverja je vti...

Preberi več

Dvocevna pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Dvocevna pištola z vžigom na netilno kapico; prva polovica 19. stoletja, Francija, železo, orehovina, kovanje, brušenje, dolžina 215 mm, dolžina cevi 78 mm, kaliber 11,3 mm, O/100. Cevi sta okrogli, položeni vodoravno in po notranji strani gladki. Z zgornje strani sta odprtini za vžig in dva sprožilca, po eden za vsako cev. Pištola ima dva petelina, po enega za vsako cev, vse pa je zaščiteno z branikom. Ročaj pištole je lesen, narejen kasneje. Pištole so množično izdelovali kot žepne, bile pa so zelo priljubljeno orožje kockarjev in gospode.

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na netilno kapico; 19. stoletje, Gradec, železo, medenina, srebro, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, tavširanje, rezbarjenje, dolžina 380 mm, dolžina cevi 225 mm, kaliber 12,5 mm, O/360. Cev je osmerokotna, proti vrhu razširjena in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani sta ležišče za muho, ki manjka, in merek, ki ima zarezo v obliki črke V. Na cevi je v sredini z medenino tavširan napis FRIED. SORG., na levi strani PRINCEPS. A. RUDNA DEDIT. NEPOTI, na desni strani pa SVOIVSTH PEPPETVO IN NEC (z) PALL. Mehanizem je okrašen z gravuro stiliziranega rastlinskega...

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Pištola z vžigom na netilno kapico; 19. stoletje, Gradec, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, tavširanje, rezbarjenje, dolžina 380 mm, dolžina cevi 225 mm, kaliber 12,5 mm, O/368. Cev je osmerokotna, proti vrhu razširjena in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani sta ležišče za muho, ki manjka, in merek, ki ima zarezo v obliki črke V. Na cevi je v sredini z medenino tavširan napis FRIED. SORG., na levi strani PRINCEPS. A. RUDNA DEDIT. NEPOTI, na desni strani pa SVIVSTH PEPPRIVO IN NEC (z) PALL. Mehanizem je okrašen z gravuro stiliziranega rastlinskega ornament...

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na netilno kapico; prva polovica 19. stoletja, Nemčija, železo, medenina, orehovina, roževina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 463 mm, dolžina cevi 280 mm, kaliber 15,7 mm, O/370. Cev je okrogla in po notranji strani gladka. Na zgornji strani so muha, gravura stiliziranih listov, trije vtisnjeni žigi s podobo dvoglavega orla na medeninasti pločevini in vrezan del napisa OGERT…. Repni podaljšek cevi je prekrit z medeninasto pločevino, v katero so vgravirani stilizirani listi. Vžigalni mehanizem je okrašen z enakim motivom; manjka en vijak. Okov pištole je iz...

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na netilno kapico; prva polovica 19. stoletja, Nemčija, železo, medenina, orehovina, roževina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 463 mm, dolžina cevi 280 mm, kaliber 15,7 mm, O/351. Cev je okrogla in po notranji strani gladka. Na zgornji strani so muha, gravura stiliziranih listov in trije vtisnjeni žigi s podobo dvoglavega orla na medeninasti pločevini. Repni podaljšek cevi je prekrit z medeninasto pločevino, v katero so gravirani stilizirani listi. Vžigalni mehanizem je okrašen z enakim motivom. Okov pištole je iz medenine, okrašen z gravuro rastlinskih vit...

Preberi več

Vojaški častniški revolver

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaški častniški revolver na bobnič s sitemom na netilno kapico, Adam's Patent 1851; okoli 1860, Avstrija, železo, orehovina, strojna obdelava, dolžina 327 mm, dolžina cevi 135 mm, kaliber 14 mm, O/364. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani je muha, merek pa je vgrajen v okvir nad bobničem. Bobnič ima pet lukenj za polnjenje od spredaj in bat zadaj. Zunanji sprožilec ima dvojno delovanje. Sprožilec ima branik.  Ročaj tvori železen okvir z dvema lesenima ploščicama, izrezbarjenima z vzorcem mreže. Na spodnjem delu ročaja je obroček za obešanje. Na okviru revolver...

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na netilno kapico; prva polovica 19. stoletja, železo, orehovina, kovanje, brušenje, rezbarjenje, dolžina 425 mm, dolžina cevi 275 mm, kaliber 12 mm, O/359. Cev je osmerokotna in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani sta muha in merek. Mehanizem je brez okrasja, samo na sprožilcu je gravura rastlinske vitice. Ščitnik sprožilca je prvotno imel listast podaljšek za naslon drugega prsta, ki pa je odlomljen. Okov pištole je iz železa in brez okrasja. Kopito je iz orehovine, z nasadnikom do polovice cevi in rezbarijo mrežastega vzorca na hrbtu ročaja ter vzorcem pletenic...

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na netilno kapico; prva polovica 19. stoletja, Augsburg, železo, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, tavširanje, dolžina 382 mm, dolžina cevi 232 mm, kaliber 13 mm, O/357. Cev je osmerokotna in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani sta muha in merek ter tavširan napis IN AUGSBURG. Na repnem podaljšku cevi je gravura stiliziranega rastlinskega ornamenta. Mehanizem je graviran z istim motivom, na ploščici pa je napis IOH. MOND. Branik sprožilca je okrašen s podobo vojaških trofej. Kopito je iz orehovine, z nasadnikom do polovice cevi in rezbarijo mrežastega vzor...

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na netilno kapico; prva polovica 19. stoletja, Augsburg, železo, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, tavširanje, dolžina 382 mm, dolžina cevi 232 mm, kaliber 13 mm, O/632. Cev je osmerokotna in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani sta muha in merek ter tavširan napis IN AUGSBURG. Na cevi manjka cevka za vstop ognja. Na repnem podaljšku cevi je gravura stiliziranega rastlinskega ornamenta. Mehanizem je graviran z istim motivom, na ploščici pa je napis IOH. MOND. Branik sprožilca je okrašen s podobo vojaških trofej. Kopito je iz orehovine, z nasadnikom do polov...

Preberi več

Puška z vžigom na netilno kapico "tromblon"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Puška z vžigom na netilno kapico "tromblon"; 18./19. stoletje, Anglija, železo, bron, medenina, orehovina, vlivanje, brušenje, dolžina 850 mm, dolžina cevi 462 mm, notranji premer odprtine cevi 45,5 mm, O/84. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka, na vrhu pa lijakasto razširjena. Izdelana je iz brona z železnim repnim podaljškom. Vžigalni mehanizem je zahodnoevropskega tipa, brez okrasja, prvotno izdelan kot mehanizem na kremen, pozneje pa predelan za netilno kapico. Okov pištole je iz medenine in brez okrasja. Kopito je iz orehovine, zelo elegantne oblike in fi...

Preberi več

Puška z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Puška z vžigom na netilno kapico; 19. stoletje, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 655 mm, dolžina cevi 360 mm, kaliber 18 mm, O/371. Cev je osmerokotna in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek ter vrezani črki MP. Vžigalni mehanizem je zahodnoevropskega tipa; manjka sprožilec. Okov puške je iz železa, neobaročne profilacije. Manjkata del branika sprožilca in vijak. Kopito je iz orehovine, okrašeno z rezbarijo klasicističnega ornamenta. Na levi strani kopita je izdolbena škatlica za mazalni pribor s pokrovčkom, na ...

Preberi več

Posoda za smodnik, lovska

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Posoda za smodnik, lovska;18. stoletje, jelenov rog, brušenje, graviranje, dolžina 285 mm, razpon rogljev 185 mm, O/381. Izdelana je iz jelenovega roga v obliki črke Y. Sprednja stran je izbrušena in okrašena z rezbarijo. Na spoju rogljev je simbolna podoba sončnega kolesa. Na koncu vseh rogljev je po ena vrsta stiliziranih človeških figur. Preostanek površine je prekrit s krožci, spiralami in cikcakastimi črtami. Ožji roglji so na vrhu zaprti z roževino. Širši rogelj ima pokrovček in cevko za vsipanje smodnika. Na bočnih straneh sta dva obročka za obešanje. Zadnja stran je naraven jelenov rog...

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen; 18. stoletje, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 380 mm, dolžina cevi 227 mm, kaliber 12,5 mm, O/330. Cev je osmerokotna in  prehaja v okroglo, po notranji strani pa je gladka. Na zgornji strani je muha in vrsta vrezanih podolžnih črt. Vžigalni mehanizem je brez okrasa,sprožilec manjka. Sprožilec ima medeninast branik. Okov pištole je iz medenine, brezokrasja, ima pa baročno profilacijo. Kopito je iz orehovine, z rezbarijo, ki sledi črti okova,in rastlinskim ornamentom na vratu ročaja. Šibika za nabijanje manjka.

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen tipa "ledenica"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen tipa "ledenica"; 18. stoletje, Boka Kotorska, železo, srebro, kovanje, vlivanje, graviranje, dolžina 530 mm, dolžina cevi 328 mm, kaliber 15 mm, O/323. Cev je okrogla, po notranji strani ožlebljena. Na zadnjem delu je gravura rastlinskega ornamenta. Vžigalni mehanizem je tipa miquelet, okrašen z gravuro vitic turškega baroka. Na ploščici mehanizma je vtisnjen žig mojstra z arabskimi črkami. Pištola je po vsej površini prekrita z okovom, ulitim iz srebra in graviranim, kot nadomestkom za lesene dele pištole.  Okov je v sredini zlomljen. Cevi za pištole tega tipa so bi...

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen tipa "šilja"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen tipa "šilja"; začetek 19. stoletja, zahodni Blakna, železo, medenina, kovanje, brušenje, graviranje, izbijanje, dolžina 509 mm, dolžina cevi 295 mm, kaliber 15 mm, O/340. Cev je okrogla, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani je izbočena tračnica, ki se končuje v vitici. Na zadnjem delu je gravura stilizirane školjke. Vžigalni mehanizem je tipa miquelet s sledovi gravure.  Pištola je po vsej površini prekrita z medeninasto pločevino s tolčenim orientalskim ornamentom.  Na vratu ročaja sta dve vrsti svinčenih grozdov. Sprožilec ima branik, ki je graviran s s...

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen tipa "danickinja"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen tipa "danickinja"; 18. stoletje, železo, medenina, srebro, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 488 mm, dolžina cevi 310 mm, kaliber 16 mm, O/348. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Na zgornji strani so gravura rastlinskega ornamenta in trije vtisnjeni nečitljivi, pravokotni žigi. Vžigalni mehanizem je brez okrasa. Okov ročaja in branik sprožilca sta iz medenine in gravirana z baročnimi viticami. Okov nasproti mehanizma je iz železa, okrašen s preboji in nameščen pozneje. Kopito z rezbarijo rastlinskih vit...

Preberi več

Puška z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Puška z vžigom na kremen; prva polovica 19. stoletja, Dalmacija ali južna Hercegovina, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, tavširanje, dolžina 1150 mm, dolžina cevi 778 mm, kaliber 14 mm, O/61. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek, ki ima preklop za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Vrhnji, srednji in zadnji del cevi so deloma okrašeni z medenino, tavširano z orientalskim ornamentom. Vžigalni mehanizem je zahodnoevropskega tipa s skromno gravuro vitic. Okov puške je iz medenine, okrašen z gravuro orientalskega ...

Preberi več

Puška z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Puška z vžigom na kremen; prva polovica 19. stoletja, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, tavširanje, dolžina 1150 mm, dolžina cevi 778 mm, kaliber 14 mm, O/72. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek, ki ima preklop za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Vrhnji, srednji in zadnji del cevi so deloma okrašeni z medenino, tavširano z orientalskim ornamentom. Vžigalni mehanizem je zahodnoevropskega tipa s skromno gravuro vitic. Okov puške je iz medenine, okrašen z gravuro orientalskega ornamenta in s preboji. Kopito je...

Preberi več

Puška z vžigom na kremen "rumelijska"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Puška z vžigom na kremen "rumelijska"; 18. stoletje, severna Grčija, železo, medenina, brestovina, kovanje, brušenje, graviranje, inkrustacija, dolžina 1420 mm, dolžina cevi 1115 mm, kaliber 14,5 mm, O/75. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek, ki je vrezan v masiven železen pravokotnik. Za merkom se nahaja žig mojstra z arabskimi črkami.  Vžigalni mehanizem je tipa miquelet z nečitljivim žigom na ploščici. Branik sprožilca je železen in ima vrezane podolžne črte.  Kopito je iz brestovine in prehaja v nasadnik, ki teče po celi dolžini cevi....

Preberi več

Puška z vžigom na kremen tipa "rašak"

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Puška z vžigom na kremen tipa "rašak"; predelana na strelno kapico; 18./19. stoletje, zahodni Balkan, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, izbijanje, dolžina 1550 mm, dolžina cevi 1195 mm, kaliber 18 mm, O/70. Cev je osmerokotna, po notranji strani gladka, na vrhu pa rahlo razširjena in okrašena z vgraviranimi stiliziranimi listi. Na koncu cevi  je muha, merek pa ima zarezo v obliki črke U. Vžigalni mehanizem je tipa miquelet, predelan na strelno kapico; manjka en vijak. Na ploščici mehanizma je žig mojstra z arabskimi črkami. Sprožilec je brez branika in zlomljen. Kopit...

Preberi več

Puška z vžigom na kremen tipa "đeferdar"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Puška z vžigom na kremen tipa "đeferdar"; sredina 19. stoletja, Boka Kotorska, železo, medenina, orehovina, biserovina, kovanje, brušenje, graviranje, inkrustacija, dolžina 1317 mm, dolžina cevi 967 mm, kaliber 16,5 mm, O/63. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta muha in merek, ki ga tvori žleb v pridvignjenem delu na koncu cevi. Na vrhu in na zadnjem delu cevi je gravura cvetnega ornamenta. Vžigalni mehanizem je tipa miquelet, s skromno gravuro vitic. Na ploščici je vrezano število 1864. Branik sprožilca je železen in brez okrasja.  Kopito je iz orehovi...

Preberi več

Puška z vžigom na kremen tipa "čibuklija"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Puška z vžigom na kremen tipa "čibuklija"; 18./19. stoletje, Italija, zahodni Balkan, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, izbijanje, dolžina 1585 mm, dolžina cevi 1232 mm, kaliber 13 mm, O/67. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Na zadnjem delu cevi je vrezan napis LAZARINO COMINAS. Vžigalni mehanizem je zahodnoevropskega tipa in brez okrasa. Sprožilec manjka. Na ploščici je vrezano DM. FRAE(M). Branik sprožilca je iz medenine, brez okrasja.  Kopito, ki je iz orehovine, je kopija oblike kopita italijanskih lovskih pušk iz 18. in 19. st...

Preberi več

Vojaška puška z vžigom na kremen tipa "karanfilka"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška z vžigom na kremen tipa "karanfilka"; 19. stoletje, zahodni Balakan, železo, medenina, kovanje, brušenje, graviranje, tolčenje, dolžina 1700 mm, dolžina cevi 1400 mm, kaliber 17,5 mm, O/68. Cev je osmerokotna, po notranji strani gladka, na vrhu pa razširjena in gravirana s stiliziranimi listi. Na zgornji strani sta muha in merek, ki je vrezan v masiven kos železa. Vžigalni mehanizem je tipa miquelet s skromno gravuro vitic. Branik sprožilca je iz medenine, v obliki žlice s preboji in z gravuro. Puška je po vsej površini prekrita z železno pločevino, okrašeno z gravuro orientalske...

Preberi več

Vojaška puška z vžigom na kremen tipa "karanfilka"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška z vžigom na kremen tipa "karanfilka"; 18./19. stoletje, Italija, zahodni Balkan, železo, medenina, kovanje, brušenje, graviranje, tolčenje, dolžina 1556 mm, dolžina cevi 1230 mm, kaliber 15 mm, O/77. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Na vrhu je razširjena in okrašena z vgravirano cikcakasto črto.  Na zgornji strani je merek, ki je vrezan v masiven kos železa; za njim se nahaja napis LAZARO LAZARI. Vžigalni mehanizem je tipa miquelet in brez okrasa. Sprožilec in pokrovček ponvice manjkata. Branik sprožilca je iz medenine, zlomljen, velik del ...

Preberi več

Vojaška puška z vžigom na kremen tipa "šišana"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Vojaška puška z vžigom na kremen tipa "šišana"; 18. stoletje, Turčija, železo, medenina, srebro, orehovina, kost, kovanje, brušenje, graviranje, inkrustacija, dolžina 1215 mm, dolžina cevi 860 mm, kaliber 14 mm, O/60. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta nameščena muha in merek, ki ima preklop za merjenje na manjšo ali večjo razdaljo. Vžigalni mehanizem je tipa miquelet, brez okrasa. Sprožilec ima obliko kroglice in je brez branika. Kopito je iz orehovine, z nasadnikom po celi dolžini cevi. Samo kopito ima šesterokoten profil (odtod naziv »strižena«). O...

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen; 18. stoletje, Gardone Val Trompia, Italija,železo, javorovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 516 mm, dolžina cevi 350 mm, kaliber 12,6 mm, O/327. Cev je okrogla in po notranji strani gladka. Na zadnjem delu cevi sta vgravirana vitica in napis P. MORETTA.  Vžigalni mehanizem je tipa miquelet, okrašen z gravuro baročnih vitic in maskarona. Sprožilec ima železen branik, baročno profilacijo in podobo človeške glave s čelado. Tudi okov ročaja pištole je okrašen z gravuro rastlinskega ornamenta in maskarona. Okov nasproti mehanizma ima gravuro baročn...

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen; 18. stoletje, Ferlach (Borovlje), Avstrija, železo, roževina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 504 mm, dolžina cevi 324 mm, kaliber 15 mm, O/344. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Vžigalni mehanizem je preprost, ploščica je po robu okrašena z gravuro valovite črte. Na ploščici je tudi napis ADAM KVLNIK. Na mehanizmu manjka en pritrjevalni vijak. Okov pištole je železen z baročno profilacijo. Branik sprožilca in okov ročaja sta okrašena z gravuro maskarona, okov nasproti mehanizma pa z gravuro rastlin...

Preberi več

Pištola avstrijske konjenice z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola avstrijske konjenice z vžigom na kremen; sredina 18. stoletja, Dunaj, železo, medenina, orehovina, strojna obdelava, dolžina 478 mm, dolžina cevi 280 mm, kaliber 19 mm, O/332. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Na zgornji strani je muha, izdelana iz medenine. Na ploščici mehanizma za vžig manjka en vijak. Okov pištole je iz medenine in brez okrasja. Kopito z rezbarijo baročnih vitic je iz orehovine. Na nasadniku je bil opravljen poseg, tako da je ležišče za šibiko prekrito z lesom, na katerem je izrezbarjena imitacije šibike.

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen; začetek 18. stoletja, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, izbijanje, rezbarjenje, dolžina 482 mm, dolžina cevi 300 mm, kaliber 15 mm, O/331. Cev je okrogla in po notranji strani gladka. Na zunanji strani so trije nizi vrezanih prstanov. Vžigalni mehanizem je okrašen z nizom pribitih trikotnikov, ponvica in pokrovček vzmeti sta iz medenine. Podkov kopita je štirikoten z zaobljenimi vogali, na spodnji strani okrašen z maskaronom, ki ga obkroža venec. Okov nasproti mehanizma je okrašen z gravuro in preboji, poškodovan, del ga manjka. Na braniku ...

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen; 18. stoletje, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 415 mm, dolžina cevi 231 mm, kaliber 15,6 mm, O/326. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Vžigalni mehanizem je okrašen z vgravirano podobo jelena in baročnimi viticami. Na ploščici je vgraviran napis PIRAUBE A. St. GERMAIN. Okov pištole je iz medenine, okrašen z vgravirano podobo maskarona in baročnimi viticami. Na vrhu ročaja je medeninasta baročna kartuša s krono. Sprožilec ima branik. Kopito z rezbarijo rastlinskega ornamenta je iz o...

Preberi več

Pištola z vžigom na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na kremen; 18. stoletje, Pariz, železo, medenina, orehovina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 415 mm, dolžina cevi 231 mm, kaliber 15,6 mm, O/324. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Vžigalni mehanizem je okrašen z vgravirano podobo jelena in baročnimi viticami. Na ploščici je vgraviran napis PIRAUBE A. St. GERMAIN. Okov pištole je iz medenine, okrašen z vgravirano podobo maskarona in baročnimi viticami. Na vrhu ročaja je medeninasta baročna kartuša s krono. Sprožilec ima branik.  Kopito z rezbarijo rastlinskega ornamenta j...

Preberi več

Lovska puška, sistem vžiga na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovska puška, sistem vžiga na kremen; železo, medenina, orehovina, roževina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 2080 mm, dolžina cevi 1689 mm, kaliber 13 mm, O/58. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Na zgornji strani cevi sta muha in merek, ki je izdelan iz medenine z okrasnimi podaljški. Mehanizem je okrašen z gravuro lovskega prizora s psi in z merjascem. Sprožilec ima železen branik, baročno profilacijo in vgravirane stilizirane liste. Železen je tudi podkov kopita, ki ima vgraviran rastlinski ornament in prizor z zmaji. Enak motiv je tud...

Preberi več

Lovska puška, sistem vžiga na kremen

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovska puška, sistem vžiga na kremen; 18 stoletje, železo, medenina, orehovina, roževina, kovanje, brušenje, graviranje, rezbarjenje, dolžina 945 mm, dolžina cevi 593 mm, kaliber 11,5 mm, O/65. Cev je osmerokotna, po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani cevi sta petelin in merek, ki ima preklop za merjenje na krajšo ali daljšo razdaljo in je izdelan iz medenine z vgraviranim rastlinskim ornamentom. Na zadnjem delu cevi sta vgravirana baročna vitica in nečitljiv napis. Mehanizem ima po robu vgravirano valovito črto. Sprožilec ima tudi predsprožilec za natančno streljanje. Okovje puške ...

Preberi več

Topničarsko bodalo (stilet)

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Topničarsko bodalo (stilet); 16./17. stoletje, Benetke, železo, medenina, roževina, slonova kost, kovanje, rezbarjenje, graviranje, inkrustacija, dolžina 530 mm, rezilo 375 mm, O/104.  Rezilo je trikotno, na eni strani so vrezane številčne oznake topovskih kalibrov. Pred ročajem rezilo prehaja v okroglo struženo obliko, na katero se naslanja železni križ z zaključki v obliki polžje hišice. Enake oblike je tudi železna glavica. Ročaj je vretenast, prav tako s polžastim vrezom, izdelan iz roževine in okrašen s pribitimi medeninastimi žebljički in slonokoščenimi krožci.

Preberi več

Puška z vžigom na vžigalno vrvico, "kavljasta puška"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Puška z vžigom na vžigalno vrvico, "kavljasta puška"; 17./18. stoletje, Nemčija, železo, orehovina, kovanje, brušenje, dolžina 1660 mm, dolžina cevi 1240 mm, kaliber 21 mm, O/59. Cev je osmerokotna in prehaja v okroglo, po notranji strani je gladka. Na zgornji strani sta muha in merek, ki je iz masivnega železa v obliki srca. Na zadnjem delu je vtisnjen ovalni žig s črko L in krono nad njo. Na spodnji strani je kljuka za naslonitev na obzidje ali na kako drugo oporo. Vžigalni mehanizem (za pritikanje prižgane vžigalne vrvice) je preprost, brez okrasja. Okov puške je železen in preproste izdela...

Preberi več

Možnar ali kratka puška z vžigom na vžigalno vrvico, "kavljasta puška"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Možnar ali kratka puška z vžigom na vžigalno vrvico, "kavljasta puška"; 15. stoletje, železo, kovanje, brušenje, dolžina 285 mm, kaliber 32,6 x 36 mm, oval, O/373. Cev je osmerokotna , na vrhu rahlo razširjena, po notranji strani gladka. Na zgornji strani je vrezan trak z nizom poševnih črtic. Pod trakom je na tri ploščice vtisnjenih po devet polmesecev, na vrhu pa je štirioglat, nečitljiv žig. Na spodnji strani traku je vtisnjen znak X. Na spodnji strani je kljuka za naslanjanje na obzidje ali na kako drugo oporo. Na zadnjem delu cevi je odprtina za vžiganje z odprtim plamenom.

Preberi več

Helebarda

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Helebarda; 15. /16. stoletje, železo, les, dolžina 1435 mm, dolžina železnega dela 805 mm (od konice bodne osti do konca kovinskih ušes, ki služijo za pritrditev sekalno-bodnega dela helebarde na leseni ročaj), O/29.Novejši lesen drog je pritrjen v kratek železni nasadilni tulec, ki na vrhu prehaja v bodno ost. Ost je na eni strani dopolnjena z rezilom sekire v obliki trapeza, na drugi pa s koničastim rezilom, imenovanim »vranji kljun«. Dve dolgi kovinski ušesi, ki izhajata iz nasadilnega tulca, nalegata na leseni ročaj orožja in ga s tem krepita. Na vranjem kljunu je značka delavnice, ki jo D...

Preberi več

Helebarda

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Helebarda; 1580/90, železo, les, dolžina 2820 mm, železni del 1410 mm, O/37. Lesen drog je vpet v kratek nasadilni tulec, ki prehaja v dolgo kvadratno ost. Sekirin list in vranji kljun sta manjše dimenzije. Na listu sekire so trije preboji; dva trolistna in eden v obliki Andrejevega križa. Vranji kljun ima en trolistni preboj.

Preberi več

Helebarda

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Helebarda; začetek 17. stoletja, železo, les, dolžina 1930 mm, železni del 1004 mm, O/1. Lesen drog prehaja v kratek nasadilni tulec z dvema ušesoma, prstanom, sekirinim listom, ostrim vranjim kljunom in zelo dolgo, štirirobo bodno ostjo. Sekirin list ima tri preboje, na njem sta vtisnjena tudi dva neizrazita polmeseca. Vranji kljun ima preboj ključaste oblike in značko delavnice, ki jo ima tudi helebarda v Pokrajinskem muzeju Ptuj.

Preberi več

Helebarda

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Helebarda; začetek 17. stoletja, železo, les, dolžina 2830 mm, železni del 1440 mm, O/36. Lesen drog prehaja v nasadilni tulec z ušesoma, prstanoma, bodno ostjo, sekirinim listom in navzdol usločenim vranjim kljunom. Sekirin list ima dvanajst predrtin, na vsaki strani lista pa sta vtisnjena dva polmeseca. Vranji kljun ima tri predrtine in vtisnjeno značko iste švicarske ali nemške delavnice kot helebarda, ki jo hrani Pokrajinski muzej Ptuj.

Preberi več

Helebarda

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Helebarda; sredina 17. stoletja, železo, les, signatura mojstra AV, dolžina 1985 mm, železni del 830 mm, O/34. Na drogu tiči krajši nasadilni tulec z dolgo kvadratno ostjo, ki je na drog dodatno pričvrščen s prstanom. Sekirin list in vranji kljun sta manjše dimenzije. Na sekirinem listu so trije, na vranjem kljunu pa en ključasti preboj. Na zgornjem delu vranjega kljuna je večji zavit kavelj, vtisnjena je tudi značka neznane delavnice z inicialkama AV.

Preberi več

Helebarda

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Helebarda; sredina 17. stoletja, železo, les, dolžina 1852 mm, železni del 1030 mm, O/32. Na novejšem drogu tiči nasadilni tulec z ušesoma, prstanom, sekirinim listom, vranjim kljunom ter dolgo bodno ostjo. Na sekirinem listu so dve ključasti, ena trolistna predrtina in vtis treh polmesecev, na vranjem kljunu pa tri okrogle in ena trolistna  predrtina ter značka istega izdelovalca kot na helebardi, ki jo hrani Pokrajinski muzej Ptuj.

Preberi več

Topniški sponton

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Topniški sponton; 18. stoletje, železo, les, dolžina 2440 mm, železni del 458 mm, O/43. Sponton je vrsta degeneriranega kopja, ki ga niso uporabljali za boj, ampak za označevanje oficirskih činov. Osmerorobi nasadilni tul ima dvoje ušes in je s tremi prstani pričvrščen na drog. Široka bodna ost z rahlima grebenoma je okrašena z jedkanim, nerazpoznavnim napisom in grbom.

Preberi več

Turško kopje

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Turško kopje; 18. stoletje, železo, les, zlata žica, srebro, dolžina 890 mm, železni del 220 mm, O/56. Na novejšem okroglem drogu je sedmerorobi nasadilni tulec s štirirobo bodno ostjo. Na bodni osti in nasadilnem tulcu je stiliziran rastlinski okras v tehniki tavširanja z zlato žico. Spodnji del palice je okovan v srebrn okovan zaključek z vtolčenim ornamentom. Kopje je bojni pripomoček z dvorezno ostjo ali konico, nasajeno na železen ali lesen drog in predstavlja eno najstarejših orožij. Material, iz katerega je bila izdelana konica, se je skozi stoletja spreminjal, prav tako tudi oblika in...

Preberi več

Šesterolistni bojni bat

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Šesterolistni bojni bat; 16. stoletje, železo, les, srebrna žica, dolžina 620 mm, O/246. Glavica šesterolistnega  bojnega bata ima v spodnjem delu zožene liste; le-ti so na zunanji ploskvi okrašeni s tavširano srebrno žico v obliki valovnice. Ta ornament se ponovi tudi na vratu in na okovanem spodnjem delu držaja. Okrogel lesen držaj je na eni strani okrašen s  trakom, prav tako okrašen s srebrno žico v tehniki tavširanja in s štirimi zakovicami.

Preberi več

Bojni bat

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Bojni bat; 15. stoletje, medenina, les, dolžina 785 mm, O/247. Medeninasto glavico prekriva sedemindvajset stožčastih izboklin. Na temenu je profiliran gumb. Ročaj je novejši.

Preberi več

Turški bojni bat

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Turški bojni bat; 16./18. stoletje, železo, srebrna žica, dolžina 680 mm, O/248. Podolgovata glavica je v zgornjem delu konično zaključena. Ročaj in glavica sta okrašena  z tavširanim rastlinskim in geometrijskim okrasom iz srebrne žice.

Preberi več

Bojna sekira

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Bojna sekira; 16./17. stoletje, železo, žig z inicialko MR, dolžina 425 mm, širina 205 mm, O/417. Na okroglem nasadilnem tulcu je dolg suličast sekirin list, ki ima v spodnjem delu raven zaključek. Na sekirinem listu so vtisnjeni petnajst zvezdic, inicialka MR in trije nedefinirani znaki delavnice. Sekira je udarno orožje z ravnim ali ukrivljenim rezilom na krajšem lesenem držaju. Pojavi se že v prazgodovini, sprva je kamnita, kasneje pa bronasta ali železna. Večkrat je težko ločiti med sekiro kot orodjem in orožjem. Predstavljala je osnovo za vsa kasnejša orožja na drogu.

Preberi več

Meč

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Meč; 12./13. stoletje, železo, dolžina 950 mm, rezilo 820 mm, O/404. Dvorezno, rahlo konično rezilo ima na vsaki strani žlebič. Ročaj meča je brez obloge. Trn zaključuje mandljast glavič. Ravni odbojnik je v prerezu kvadraten. Meč sodi med najstarejše eksponate našega muzeja, saj je opisan že v prvem muzejskem vodniku, ki ga je leta 1889 založilo Muzejsko društvo.      

Preberi več

Dvoročni meč

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Dvoročni meč; prva polovica 16. stoletja, železo, les, železna žica, dolžina 1580 mm, rezilo 1180 mm, O/219. Ročajni trn ima leseno ročajno oblogo, opleteno s kovinsko žico. Glavič trapezaste oblike ima na vrhu okroglo zakovico. Sploščena ravna odbojna kraka branika se zaključita v obliki stilizirane lilije ter imata na vsaki strani odbojni obod s ščitkom v obliki polmeseca. Na podaljšku rezilu sta dva odbojna kavlja. Rezilo je širše in dvorezno.  

Preberi več

Dvoročni meč

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Dvoročni meč; prva polovica 16. stoletja, železo, les, železna žica, dolžina 1570 mm, rezilo 1185 mm, O/218. Ročajni trn ima leseno ročajno oblogo, ovito z železno žico. Glavič v obliki kaplje ima podolžne grebene. Branik sestavljata dva navzdol ukrivljena kraka, ki sta zaključena s trojnimi spiralnimi zaključki, in vodoravni odbojni obod iz dveh ovalnih delov in perforiranih odbojnih ploščic. Na podaljšku rezila sta dva odbojna kavlja za lomljenje orožja. Rezilo je širše in dvorezno.  

Preberi več

Meč schiavona

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Meč schiavona; 16./17. stoletje, železo, les, usnje, medenina, dolžina 1080 mm, rezilo 940 mm, O/152. Rezilo je jekleno, dvorezno, z enim daljšim in dvema krajšima žlebovoma na obeh straneh. Na rezilu je na obeh straneh žig v obliki metuljevih kril. Trn tiči v rebrastem oblesju, prevlečenem z usnjem. Glavič ročaja je železen, trapezast, z rahlo izbočeno sredino in s prebitjem v levem vogalu. Košaro sestavljajo tri sprednje in ena zadnja diagonalna spona, od katerih sta prvi dve v sredini srčasto oblikovani, ročajni locen in več odcepov sprednjega odbojnega kraka. Locni za zaščito pesti so na o...

Preberi več

Konjeniški meč

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Konjeniški meč; 17. stoletje, železo, dolžina 930 mm, rezilo 790 mm, O/306. Ročaj je brez obloge in ima okrogel glavič z zakovično glavico polkrožne oblike. Ročajni locen se razširi v odbojno košarico srčaste oblike, ki je nesimetrična. Ena stran je zapolnjena in preluknjana s krožci. Ročajni locen je v sredini okrašen z dvema spojnima kroglicama. Ta element se ponovi na zunanji strani košarice. V osi ročaja je opora za palec. Rezilo je dvorezno in ima rahlo vidno gravuro.  

Preberi več

Predirač oklepov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Predirač oklepov; 17./18. stoletje, železo, les, usnje, dolžina 1350 mm, rezilo 1235 mm, O/161. Ročaj je lesen in prevlečen z usnjem. Ročajna glavica je okovana s kapo v obliki kljuna in prehaja v ročajni locen, ta pa v pravokotni sprednji in zadnji odbojni krak z ročajno in nožnično kobilico, ki se na ročaju konča s preprosto rozeto. Rezilo je dolgo, trorezno in okrašeno z magičnimi znaki polmeseca, zvezde in sonca.  

Preberi več

Meč palaš

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Meč palaš; začetek 18. stoletja, železo, medenina, les, usnje, dolžina 1020 mm, rezilo 880 mm, O/300. Ročaj je lesen in ovit z usnjem. Glavica ročaja je kljunasto oblikovana. Prekrita je s plitvo kovinsko kapo, ki je nadaljevanje hrbtnega okovanega dela. Od glavice poteka ročajni locen v pravokotno postavljen odbojni krak z nožnično in ročajno kobilico v sredini. Zadnji odbojni krak se konča z odebeljenim profiliranim zaključkom. Na zunanji strani ročaja sta dve zakovici v obliki izboklih zvezd, na notranji pa palčni prstan. Rezilo je široko, z žlebom na obeh straneh. Enorezno rezilo je v spod...

Preberi več

Avstrijska častniška spada

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Avstrijska častniška spada; sredina 18. stoletja, železo, les, medeninasta žica, dolžina 965 mm, rezilo 795 mm, O/131. Ročaj je gosto opleten ali ovit z medeninasto žico. Glavič jajčaste oblike, zgornji in spodnji ročajni prstan so brušeni na diamantni brus. Vitek ročajni locen prehaja v odbojni krak, katerega zadnji del se na koncu rahlo odebeli in zavije. Pod ročajem so prednji in zadnji odbojni kavelj ter ovalni ščitek. Rezilo je ravno, dvorezno, v prerezu lečasto in ima vgravirane rastlinske ornamente.  

Preberi več

Palaš beneške republike

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Palaš Beneške republike; pred 1800, železo, les, usnje, dolžina 980 mm, rezilo 840 mm, O/288. Ročaj je lesen, brazdast in prevlečen z usnjem. Ročajna glavica ima obliko živalske glave. Iz njenega gobca poteka ročajni locen in prehaja v rahlo zavit prednji in zadnji odbojni krak. Rezilo je dvorezno, ravno, brez žlebov in ima na eni strani nerazpoznaven žig.  

Preberi več

Francoski častniški palaš

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Francoski častniški palaš, M. AN. IV; 1785/1815, železo, medenina, les, usnje, dolžina 1105 mm, rezilo 960 mm, nožnica 955 mm, O/197. Ročaj je lesen, prevlečen z usnjem in ovit z žico. Medeninasta kapa ima mandljasto oblikovano zakovico. Ročajni locen je polkrožen in se nadaljuje v razširjen odbojni krak z nazobčanim zaključkom. Ročajni locen ima spredaj še vitičasto dopolnjeno košarico, katere del je odlomljen. Na zunanji strani košarice sta napis DUMOND in nerazpoznaven žig. Rezilo je dvakrat žlebljeno. Nožnica je lesena, prevlečena z usnjem in okovana z medenino. Na medeninasto okovanem del...

Preberi več

Častniška spada

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Častniška spada; začetek 19. stoletja, železo, les, dolžina 1020 mm, rezilo 870 mm, O/207. Ročaj je lesen, glavica ima listnat okras, profiliran vrat in visoko, polkrožno zakovico. Ročajni locen manjka, na ročaj sta pravokotno nameščena sprednji in zadnji odbojni krak. Ščitek je v obliki srčaste, vodoravno postavljene košarice z razcepljenim koncem. Na njegovi notranji strani poteka stiliziran ornament lovorjevih listov in školjke. Enorezno rezilo je žlebljeno na obeh straneh in ima vrezane rastlinske ter ornamentalne motive.  

Preberi več

Spada

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Spada; začetek 19. stoletja, železo, medenina, les, dolžina 900 mm, rezilo 780 mm, nožnica 800 mm, O/129. Ročaj je lesen in mrežasto ornamentiran, glavica pa plastično oblikovana, z upodobljenim konjičem med rastlinsko ornamentiko in školjčnim motivom. Ročajni locen je v sredini razširjen v obliki maskarona in se na koncu razcepi. Sprednji in zadnji odbojni krak sta zavita v nasprotnih smereh. Na ščitku je apliciran majhen konjiček v galopu. Ob robu potekata dve rastlinski vejici, ki sta zaključeni z dvema  rozetama. Rezilo je okrašeno z gravurami  rastlin, človeških figur ter inicialkama C in...

Preberi več

Meč akademijske legije

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Meč akademijske legije; 19. stoletje, železo, dolžina 820 mm, rezilo 665 mm, O/293. Ročaj je gosto opleten z žico in z ozkim vratom prehaja v ročajni glavič z zakovico. Branik ima dva kraka, ki se srčasto zaključujeta. V sredini je kvadrat s posnetimi robovi. Na rezilu je napis ISCHER.  

Preberi več

Huzarska sablja

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Huzarska sablja; 1745, železo, medenina, les, usnje, dolžina 965 mm, rezilo 830 mm, nožnica 860 mm, O/160. Ročaj je lesen in ovit z usnjem. Hrbtni medeninasti okovani del prehaja v plitvo kapico z mandljasto zakovico. Ročajni locen prehaja v  ravni odbojni krak s profiliranim zaključkom. V sredini odbojnega kraka sta ročajna in nožnična kobilica. Na trnu je vtisnjena črka M.Rezilo je enorezno in ima dva žleba. Na hrbtni strani rezila je napis M: Johannes. Mosforsser. In. Weiz. Anno. 1745. Rezilo je na obeh straneh okrašeno z ornamentalno gravuro in vojaškimi trofejami – bobnom in sulicami. Nož...

Preberi več

Huzarska sablja

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Huzarska sablja; druga polovica 18. stoletja, železo, les, usnje, dolžina 940 mm, rezilo 810 mm, O/141. Ročaj je lesen, prepleten z usnjem in ovit z žico. Hrbtni železni okovani del prehaja v plitvo kapo na glavici ročaja. Ročajni locen je polkrožen in prehaja v polkrožen odbojni krak, katerega zadnji del se rahlo zavije in polkrožno zaključi. Sablja ima ročajno in nožnično kobilico. Rezilo je precej ukrivljeno ter okrašeno s trofejnimi znaki in rastlinsko ornamentiko na obeh straneh. Pod nožnično kobilico so na rezilu iniciale S. H.  

Preberi več

Sablja francoske konjenice

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja francoske konjenice (Napoleonove garde); okoli 1800, železo, les, medeninasta žica, medenina, dolžina 1050 mm, rezilo 890 mm, O/144. Ročaj je gosto ovit s tanjšo in debelejšo medeninasto žico. Hrbtni okovani del prehaja v plastično oblikovan kirasirski šlem. Ročajni locen je ločno zavit in prehaja v odbojni krak, ki se zaključi s polnim valjastim zaključkom, okrašenim z rozeto. Odbojni krak je okrašen z gravuro v obliki ščitov z rastlinskima vejicama. Rezilo je okrašeno z vgraviranim likom konjenika, sablje in drugih dekorativnih elementov. Enorezno, na koncu dvorezno rezilo je žlebljen...

Preberi več

Sablja francoske konjenice

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja francoske konjenice; M. AN XI, 1800, železo, medenina, les, usnje, dolžina 1010 mm, rezilo 880 mm, nožnica 915 mm, O/158. Ročaj je lesen in ovit z usnjem. Hrbtni okovani medeninasti del prehaja v plitvo kapo, na kateri je ovalna zakovica. Ročajni locen ima dve vzporednici, ki se spajata z odbojnim krakom na vsaki strani ročajne kobilice. Zadnji odbojni krak je rahlo ukrivljen in se končuje z odebeljenim zaključkom. Na ročaju je bakrena zakovica mandljaste oblike. Na hrbtu rezila je napis francoskega proizvajalca rezil: M – f  -ture Nac. Du Klingenthal …..(?). Enorezno rezilo je ukrivlje...

Preberi več

Sablja oficirja avstrijske konjenice

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja oficirja avstrijske konjenice; M 1845, železo, les, usnje, dolžina 1045 mm, rezilo 905 mm, nožnica 930 mm, O/134. Lesena ročajna obloga je prevlečena z usnjem. Hrbtni kovinski okovani del prehaja v plitvo kapo z dvakrat profilirano plitvo zakovico. Hrbtni okovani del ima v sredini strešast profil. Ročaj ima spodnji ročajni prstan. Ročajni locen je širok in prehaja v perforirano košarico, okrašeno s predrtimi viticami in krogi. Košarica se končuje s polnim valjastim zaključkom. Rezilo je enorezno, s širokim hrbtom, brez žlebov. Nožnica je kovinska, ojačana, dvakrat profilirana z dvema ož...

Preberi več

Sablja oficirja avstrijske konjenice

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja oficirja avstrijske konjenice; M 1861, 19. stoletje, železo, les, ribja koža, dolžina 950 mm, rezilo 790 mm, nožnica 820 mm, O/205. Lesena ročajna obloga je prevlečena z ribjo kožo in ovita z žico. Hrbtni železni okovani del ročaja ima »uho« in plitvo kapo na glavici ročaja. Ročajni locen prehaja v odbojni krak, ki je okrašen s simetrično predrtimi geometrijskimi liki in ima dve zarezi na spodnji strani za sklepni jermen. Ozko enorezno rezilo je rahlo ukrivljeno in žlebljeno na eni strani. Na rezilu je napis dobavitelja rezila OHLIG/S in znak dvoglavega orla. Nožnica je kovinska, z dvem...

Preberi več

Sablja oficirja avstroogrske konjenice

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja oficirja avstroogrske konjenice; M 1904, železo, les, ribja koža, dolžina 980 mm, rezilo 830 mm, O/200. Ročaj je prevlečen z ribjo kožo in ovit z žico. Hrbtni okovani del ročaja ima mrežast vzorec. Glavica ročaja ima plitvo kapo z zakovico. Košarica je okrašena s predrtimi viticami in z dvema zarezama. Rezilo je enorezno in ima oznako za kvaliteto EISENHAUER. Nožnica je kovinska in ima dva nepremična obroča za privezovanje.  

Preberi več

Sablja oficirja avstroogrske konjenice

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja oficirja avstroogrske konjenice; M 1904, železo, les, ribja koža, dolžina 880 mm, rezilo 725 mm, nožnica 850 mm, O/164. Ročajna obloga je lesena, brazdasta, prevlečena z ribjo kožo in ovita z žico. Hrbtni železni okovani del je v spodnjem delu mrežast. Ročaj ima »ušesca«. Okovani del prehaja v plitvo kapo na glavici ročaja. Zakovica je ploščata, mandljaste oblike in ima vgravirano inicialko. Ročajni locen in odbojni krak sta okrašena s predrtimi viticami in z dvema zarezama v hrbtnem delu košarice. Rezilo je enorezno, z ojačanim hrbtom. Nožnica je kovinska, z dvema prstanoma in enim nep...

Preberi več

Sablja oficirja avstroogrske konjenice

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja oficirja avstroogrske konjenice, M 1904; druga polovica 20. stoletja, železo, les, ribja koža, dolžina 960 mm, rezilo 800 mm, nožnica 830 mm, O/203. Ročaj je lesen, brazdast, prevlečen z ribjo kožo, ovit z žico in ima »ušesca«. Hrbtni železni okovani del je v spodnjem delu mrežast; okovani del prehaja v plitvo kapo na glavici ročaja. Zakovica je ploščata in mandljaste oblike. Ročajni locen in odbojni krak sta okrašena s predrtimi viticami in z dvema zarezama v hrbtnem delu košarice. Rezilo je enorezno, z ojačanim hrbtom. Na rezilu je napis M?HANN MARISCH. Nožnica je kovinska, z dvema pr...

Preberi več

Sablja avstrijskih strelcev "prima plana"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja avstrijskih strelcev "prima plana"; M 1780, železo, medenina, les, usnje, dolžina 645 mm, rezilo 520 mm, O/179. Ročaj je lesen, prevlečen z usnjem in brazdast. Hrbtni okovani del ima plitvo kapo z zakovico iz medenine. Medeninasta sta tudi prednji in zadnji odbojni krak ter  ročajna in nožnična kobilica. Enorezno rezilo je ukrivljeno in ima v zgornjem delu vtisnjeno črko P.  

Preberi več

Sablja avstrijske pehote

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja avstrijske pehote, M 1836; 19. stoletje, železo, les, usnje, dolžina 765 mm, rezilo 630 mm, O/167. Ročaj je lesen, brazdast in prevlečen z usnjem. Hrbtni kovinski okovani del prehaja v plitvo kapo s sploščeno zakovico. Odbojni locen je srpaste oblike in prehaja v sprednji odbojni krak, zadnji pa se odebeljeno zavije. Ročaj ima spodnji ročajni prstan. Rezilo je ukrivljeno in žlebljeno na obeh straneh.  

Preberi več

Sablja avstrijske pehote

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja avstrijske pehote, M 1837; 19. stoletje, železo, les, usnje, dolžina 900 mm, rezilo 780 mm, O/193. Ročaj je lesen, prevlečen z usnjem in ovit z žico. Hrbtni okovani del prehaja v plitvo okovano kapo na glavici ročaja. Ročajni locen je srpaste oblike in prehaja v odbojni krak, ki se zaključi z zavitim in odebeljenim zaključkom. Napis na rezilu je H. Gruber IN STEYER.  

Preberi več

Sablja avstrijske pehote

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja avstrijske pehote, M 1861; 19. stoletje, železo, les, ribja koža, dolžina 970 mm, rezilo 835 mm, nožnica 850 mm, O/166. Ročaj lesen, prevlečen z ribjo kožo in ovit z žico. Hrbtni okovani železni del prehaja v plitvo kapo s polkrožno zakovico na glavici ročaja. Ročaj ima spodnji ročajni prstan z dvema zarezama. Ročajni locen je valovit in prehaja v rahlo ukrivljen odbojni krak z odebeljenim zadnjim delom z valjastim zaključkom. Na tem delu sta dve zarezi za sklepni jermen. Enorezno rezilo je rahlo ukrivljeno in žlebljeno na obeh straneh. Na rezilu je napis Yoh. ZINCIC WIEN. Nožnica je ko...

Preberi več

Sablja oficirja avstrijske pehote

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja oficirja avstrijske pehote, M 1861; 19. stoletje, železo, les, ribja koža, dolžina 910 mm,  rezilo 765 mm, O/128. Ročajna obloga je lesena, grebenasta, prevlečena z ribjo kožo in ovita z žico. Hrbtni okovani železni del ima plitvo kapo na glavici. Valovit ročajni locen z zaobljenimi vogali se nadaljuje  v odbojnega, katerega zadnji krak je zavit in ima dve zarezi. Enorezno rezilo je ukrivljeno in žlebljeno na obeh straneh.  

Preberi več

Sablja oficirja avstrijske mornarice

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja oficirja avstrijske mornarice; M 1862, 19. stoletje, železo, les, medenina, ribja koža, dolžina 815 mm, rezilo 675 mm, O/220. Ročajna obloga je lesena, grebenasta ter prevlečena z ribjo kožo in žičnatim ovojem. Na medeninastem hrbtnem okovanem delu je prikazana Neptunova glava s trizobom in listnatim okrasom. Na ročajnem locnu sta reliefno prikazani dve Nereidi s sidrom. Na sprednjem odbojnem kraku je reliefno prikazan habsburški grb, zadnji odbojni krak pa se zaključi z glavo ptice. Enorezno rezilo je rahlo ukrivljeno, nikljano in okrašeno na eni strani s habsburškim grbom, na drugi st...

Preberi več

Sablja ruskih dragoncev

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja ruskih dragoncev, M 1881; 1901, železo, les, medenina, dolžina 1000 mm, rezilo 865 mm, O/142. Ročaj je lesen, poševno brazdast, z medeninasto kapo in ročajnim prstanom. Medeninast ročajni locen je ločno oblikovan in se nadaljuje v odbojni krak z zavitim in predrtim zaključkom. Na rezilu je grb in napis Zlatoust Or. Fabr. (v cirilici). Na odbojnem kraku je okrajšava ZLAT.OR FAB.1901, okrajšava za proizvajalca rezil ZLATOUST ORUŽEJNAJA FABRIKA.  

Preberi več

Sablja ruskih kozakov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja ruskih kozakov (donski tip); druga polovica 19. stoletja, železo, les, medenina, dolžina 1015 mm, 870 mm, O/145. Ročaj je lesen, diagonalno žlebljen in ima medeninast spodnji prstan in glavič v obliki ptičje glave. Na medeninastem prstanu je letnica 1881 ter števili 3 in 122 na drugi strani. Enorezno, na konici dvorezno rezilo je rahlo ukrivljeno in žlebljeno. Na rezilu so napis v cirilici in dve tovarniški oznaki.  

Preberi več

Jatagan

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Jatagan; prva polovica 19. stoletju,železo, les, posrebrena pločevina, dolžina 690 mm, rezilo 550 mm, O/274. Ročajna obloga je iz temnega lesa, v obliki dveh razmaknjenih »ušesc«. Spodnji trak ročaja in ročajni nastavek v obliki dveh pollistov sta iz posrebrene pločevine, ki ima vtolčen reliefni vzorec. Enorezno rezilo ima slabše ohranjen, vrezan vegetabilni ornament.  

Preberi več

Sablja jugoslovanskega oficirja

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja jugoslovanskega oficirja; 1920/41, železo, umetna masa, dolžina 985 mm, rezilo 845 mm, O/156. Ročajna obloga je iz umetne mase, grebenasta, z vdolbino za palec. Ročajni prstan je okrašen z rastlinsko ornamentiko. Glavica ročaja je kovinska, v obliki levje glave, s ploščato zakovico. Ročajni locen prehaja v odbojni krak v obliki perforirane košarice, na katere prednji strani je grb države SHS. Enorezno rezilo je rahlo zakrivljeno in žlebljeno na obeh straneh. Obe strani rezila sta okrašeni z grbom kraljevine SHS, s trofejami in z rastlinskimi dekorativnimi elementi v tehniki jedkanja. Na...

Preberi več

Jatagan

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Jatagan; 1810, železo, kost, posrebrena pločevina, zlata žica, dolžina 695 mm, rezilo 575 mm, O/263. Ročajna obloga je iz dveh manjših »ušesc« svetle kosti. V kost so vkovane različno velike glavice; večje v obliki kolesc, manjše obarvane rdeče. Spojni trak in ročajni nastavek sta iz srebra, z vitičastim okrasom v niello tehniki. Enorezno, ukrivljeno rezilo ima ob hrbtišču brazdo. Na rezilu je na eni strani vegetabilni okras s tavširano zlato žico, na drugi strani rezila pa sta med vegetabilnim okrasom napis in značka delavnice.

Preberi več

Jatagan

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Jatagan; prva polovica 19. stoletja, železo, kost, medeninasta pločevina, srebrna žica, korale, dolžina 780 mm, rezilo 635 mm, O/277. Ročajna obloga iz bele kosti je v obliki dveh razmaknjenih »ušesc«. Na spojnem traku ročaja iz medeninaste pločevine so privarjeni štirje ovali s koralami in tri okrogle granule z rdečimi kamni. Med njimi so aplikacije sedmih »gumbkov«. Okrašen je tudi ročajni nastavek v obliki dveh pollistov, na katerih so obročki, granule in romboidne ploščice. Enorezno, zakrivljeno rezilo ima ob hrbtišču brazdo. Na obeh straneh so v rezilo vgravirani in tavširani vegetabilni ...

Preberi več

Jatagan

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Jatagan; 1810/1811, železo, zlata žica, srebro s pozlato, korale, dolžina 715 mm, rezilo 590 mm, nožnica 600 mm, O/261. Ročaj je iz masivnega srebra in filigransko bogato okrašen. Okrašena sta tudi spojni trak ročaja in ročajni nastavek z okrasom v obliki lista na rezilu s tordiranimi obročki, granulami, rozetami, romboidnimi ploščicami, koralami, rdečimi kamni in tordirano žico. Na obeh straneh rezila je tavširan ornament. Na eni strani je v arabeski napis: Izdelovalec Abdi, lastnik in posestnik Salih aga. Zanašam se na mojega stvaritelja. Suženj. Ni junaka, kot je Ali, niti meča, kot je Zulf...

Preberi več

Lovski nož

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Lovski nož; 1726, železo, roževina, dolžina 565 mm, rezilo 425 mm, O/229. Obloga iz jelenovega roga je na trn pričvrščena s petimi zakovicami. Na hrbtnem delu rezila in ročaja je ornamentiran okras v obliki velike tiskane črke N. Enorezno, ravno rezilo je bogato okrašeno. Poleg napisa IHS s križem so incialka MRA, A M P 44 in letnica 1726. Na drugi strani rezila je stiliziran okras tulipanov in vtolčenih pikic. Inicialke so pomembne tudi na simbolni ravni, kajti napis IHS in križ naj bi pozivala lovca k etični in milostni usmrtitvi plena.

Preberi več

Lovski nož

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovski nož; konec 18. stoletja, železo, medenina, roževina, les, usnje, dolžina 820 mm, rezilo 660 mm, O/296. Roževinast ročaj oklepa na spodnjem delu medeninast ročajni prstan, zgoraj pa je plitva kapa z zakovico. Na glavici ročaja je medeninast okovani del v obliki kopita srnjadi. Medeninasta odbojna kraka sta ravna in imata rahlo odebeljeni konici, okrašeni z vegetabilno ornamentiko. Pod odbojnima krakoma je manjši ščitek v obliki školjke. Ravno, enorezno rezilo je proti konici dvorezno. Na rezilu je napis: Ein Jäger hat alle Zeit mit wenig  Mühe viel zu fangen.? Na drugi strani rezila je j...

Preberi več

Lovski nož

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovski nož; prva polovica 18. stoletja, železo, medenina, kost, dolžina 555 mm, rezilo 435 mm, O/217. Ročaj sestavlja osrednji koščen ali roževinast del, ki ima v zgornjem delu medeninast okovani del v obliki kopita in okrašen s školjkasto ornamentiko. Ornament v obliki školjke se ponovi na spodnjem delu medeninastega ročaja in na odbojniku. Odbojna kraka sta kratka, zavita v nasprotnih smereh in imata odebeljeni konici. Na poškodovanem odbojnem ščitku je upodobljena ptica. Enorezno, proti vrhu dvorezno rezilo je rahlo ukrivljeno. Na obeh straneh rezila je vrezan dvoglavi orel.

Preberi več

Lovski nož

  • Kulturna zgodovina
  • Parfumi
Lovski nož; 18./19. stoletje, železo, medenina, les, usnje, dolžina 710 mm, rezilo 580 mm, O/303. Ročajna obloga je lesena. Glavica je oblikovana kot pri sablji tipa karabela. Medeninasti spodnji ročajni prstan je profiliran. Odbojna medeninasta kraka sta zavita v obliki črke S. V sredinskem delu sta v plitvem reliefu upodobljena bežeči pes in srna. Lesena nožnica je opeta z usnjem ter ima okovano ustje in vrh.

Preberi več

Lovski nož "Hirschfänger"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovski nož "Hirschfänger"; prva polovica 19. stoletja, železo, les, roževina, medenina, usnje, dolžina 710 mm, rezilo 560 mm, nožnica 570 mm, O/301. Ročaj je iz jelenovega roga, kapa in prstan pa iz medenine z reliefno okrašenimi ornamenti. Odbojna kraka sta zavita v nasprotnih smereh in okrašena z akantom. Ščitek je v obliki školjke. Na rezilu je gravirano okrasje iz listnih vitic in vepra z mladiči. Nožnica je usnjena, z okovanim ustjem, na katerem je podolgovati gumb.

Preberi več

Lovski nož

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovski nož; 19. stoletje, železo, roževina, medenina, dolžina 750 mm, rezilo 595 mm, O/297. Ročaj ima oblogo iz jelenovega roga in je učvrščen s šestimi zakovicami. Zgoraj ga zaključuje plitva medeninasta kapa z zakovico, spodaj pa profiliran ročajni prstan. Ročajni locen je polkrožen in prehaja v odbojnega, katerega zadnji krak se rahlo splošči in zavije. Na ročajnem locnu in odbojniku je plitvo vtolčen rastlinski ornament. Ščitek je v obliki školjke. Rezilo je široko, ravno, enorezno, na koncu dvorezno in okrašeno z jedkanimi prizori. Na eni strani rezila so upodobljeni zajec, veper in pes, ...

Preberi več

Lovski nož

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovski nož, 19. stoletje, železo, les, medenina, dolžina 700 mm, rezilo 560 mm, O/92. Leseni ročaj je profiliran, spodnji ročajni prstan je okrašen z drobnimi viticami. Ročajna kapa je polkrožna, okrašena z listno ornamentiko in ima sploščeno ročajno zakovico. Odbojna kraka sta zavita v nasprotnih smereh, v sredini pa sta v plitvem reliefu oblikovana jelen in pes. Kraka sta poškodovana. Rezilo je globoko žlebljeno in ravno. Na eni strani rezila sta vrezana veper in pes, na drugi strani pa jelen in dva psa.

Preberi več

Lovski nož

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Lovski nož; druga polovica 19. stoletja, železo, roževina, dolžina 550 mm, rezilo 420 mm, O/214. Ročaj ima oblogo iz jelenovega roga, v spodnjem delu pa ga opasuje ročajni prstan. Kratka odbojna kraka sta na konceh odebeljena in zavita v nasprotnih smereh. Odbojni ščitek ima obliko školjke. Na eni strani rezila je ime izdelovalca Küll, na drugi pa znak njegove delavnice  – mrtvaška glava.

Preberi več

Nož italijanske pehote ali altilerije

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Nož italijanske pehote ali altilerije; M 1890, železo, medenina, dolžina 600 mm, rezilo 465 mm, O/284. Medeninast ročaj je ulit iz enega kosa in ima kljunasto oblikovano glavico z zakovico. Odbojna kraka sta kratka in zavita v nasprotnih smereh. Na odbojnem kraku je vtisnjen žig z inicialkama N C.

Preberi več

Nož avstrijskih pionirjev

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Nož avstrijskih pionirjev; M 1915, izdelan 1917, železo, les, dolžina 550 mm, rezilo 400 mm, O/298. Lesena ročajna obloga je pričvrščena s tremi zakovicami. Železna odbojna kraka sta zvita v nasprotno smer. Rezilo je enorezno. Železna nožnica ima kavelj za privezovanje.

Preberi več

Rapir italijanskih vojnih uradnikov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Rapir italijanskih vojnih uradnikov; prva polovica 19. stoletja, železo, les, medenina, biserna matica, dolžina 915 mm, rezilo 790 mm, O/173. Ročaj je obložen z biserno matico. Zgornji del je gumbasto odebeljen in okrašen z rastlinsko ornamentiko v plitvem reliefu. Stiliziran motiv lilije krasi sprednji in zadnji okov oblesja. Prstan je okrašen s stiliziranimi palmetami. Gumb je okrašen z akantovimi listi. Tanek ročajni locen je polkrožno zavit ter okrašen z listno ornamentiko in levjo glavo. Odbojni krak je rahlo ukrivljen in se na zadnji strani končuje z rastlinsko rozeto. Konici ščitka preh...

Preberi več

Spada avstrijskih državnih uradnikov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Spada avstrijskih državnih uradnikov; M 1849, železo, medenina, les, biserna matica, dolžina 890 mm, rezilo 765 mm, O/175. Spada ima leseno oblogo trna obloženo z biserno matico. Spodnji ročajni prstan je okrašen s plitvim rastlinskim reliefom. Ročaj se končuje s plastično oblikovano levjo glavo. Ročajni locen ima obliko kače, prepletene s hrastovim listjem in žirom. Odbojni krak je nameščen pravokotno na ročaj in ima rahlo ukrivljen prednji in zadnji krak zavit v  nasprotnih smereh. Ščitek je postavljen vertikalno, njegovo sredino izpolnjuje majhen avstrijski grb (krona nad glavama dvoglavega...

Preberi več

Spada avstrijskih državnih uradnikov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Spada avstrijskih državnih uradnikov; M 1878, železo, medenina, les, dolžina 910 mm, rezilo 785 mm, O/130. Iz plastično oblikovane levje glave izhaja ročajni locen v obliki kače, prepletene s hrastovim listjem in z žirom. Ročaj je slabše oblikovan, saj na odbojnem kraku komaj še spoznamo akant. Zadnji odbojni krak je zavit proti hrbtu rezila. Rastlinski motiv na spodnjem ročajnem prstanu sta zamenjala geslo VIRIBUS UNITIS na notranji in inicialka FJ I na zunanji strani. Enorezno, na konici dvorezno rezilo je žlebljeno in podobno okrašeno kot  rezilo spade M 1849.

Preberi več

Spada avstrijskih državnih uradnikov v Bosni

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Spada avstrijskih državnih uradnikov v Bosni; druga polovica 19. stoletja, železo, les, dolžina 840 mm, rezilo 720 mm, O/185. Ročaj je lesen in črno barvan, na sprednji strani ima monogram FJ I. s krono. Okovan je na obeh straneh.  Spodnji in zgornji ročajni prstan sta okrašena z rastlinsko ornamentiko. Ta ornamentika se ponovi na sprednjem in zadnjem okovu oblesja. Glavica ročaja je okrašena z rozeto in okroglo zakovico. Ročajni locen je ločno zavit in prehaja v ravni sprednji in zadnji odbojni krak. Na vertikalni ploščici je grb (roka, ki zamahuje s sabljo). Rezilo je ravno in žlebljeno. Na ...

Preberi več

Sablja madžarskih državnih uradnikov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja madžarskih državnih uradnikov; druga polovica 19. stoletja, železo, les, usnje, kost, dolžina 950 mm, rezilo 800 mm, nožnica 805 mm, O/411. V deželah avstroogrske monarhije, ki so jo upravljali Madžari, so državni uradniki namesto spad nosili sablje. Sablje so se razvile iz njihove domače sablje, ki v svojih oblikah izpričuje močan orientalski vpliv. Trn rezila tiči v podobno okrašenem ročaju kot pri avstrijskih spadah, vendar so njegovi sestavni deli čisto drugače oblikovani. Ročajni trn madžarske uradniške sablje prekrivata beli koščeni ploščici. Končuje se z levjo glavo na daljšem vr...

Preberi več

Spada avstrijskih železničarskih uradnikov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Spada avstrijskih železničarskih uradnikov; 1885, železo, medenina, usnje, les, dolžina 935 mm, rezilo 795 mm, nožnica 835 mm, O/136. Ročaj je medeninast, tordiran in ovit z žico. Ročajni glavič je okrogel in okrašen z rastlinsko ornamentiko. Vrat glaviča je profiliran in plitvo žlebljen. Ročajni locen je polkrožno oblikovan in z dvema volutama vpet na ročaj. Sprednji in zadnji odbojni krak sta različno oblikovana. Ščitek je ovalen, ob robu okrašen s srčastimi listi, v sredini pa je prikazano kolo s krili. Rezilo je enorezno, topo in žlebljeno na obeh straneh. Nožnica je lesena in prevlečena z...

Preberi več

Sablja avstrijskih uradnikov pomorske uprave

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Sablja avstrijskih uradnikov pomorske uprave, začetek 20. st., železo, medenina, les, ribja koža, kovinska žica, dolžina 860 mm, rezilo 730 mm, O/208. Ročaj je lesen, prevlečen z ribjo kožo in ovit z žico. Hrbtni okovani del je okrašen z vegetabilnim okrasjem. Na spodnji strani odbojne skledice je reliefno prikazan habsburški grb. Zadnji krak je zavit navzdol. Na rezilu je oznaka nemškega proizvajalca rezil iz druge polovice 19. stoletja. WEYERSBERG & STAMM SOLINGEN, na drugi strani pa sta dve prekrižani sablji z orlom.

Preberi več

Spada rudarskih uradnikov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Spada rudarskih uradnikov, last državnega uradnika Wiliama Krischke, okoli leta 1900,železo, medenina, kost, usnje, dolžina 945 mm, rezilo 805 mm, nožnica 807 mm, O/419. Koščen ročaj je tordiran, opleten z žico in ima medeninast zgornji in spodnji ročajni prstan. Iz kroglastega  glaviča izhaja ročajni locen, ki prehaja v rahlo upognjen odbojni krak, katerega zaključka sta podobno oblikovana kot glavič. Na ščitku je prikazan habsburški grb. Ponikljano rezilo je bogato okrašeno na obeh straneh. V jedkanem okrasu so na obeh straneh vojaške trofeje, prekrižani kladivi in napis »glück auf «. Z leso...

Preberi več

Spada avstrijskih vojaških uradnikov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Spada avstrijskih vojaških uradnikov, 1911, železo, medenina, medeninasta žica, dolžina 945 mm, rezilo 795 mm, nožnica 815 mm, O/143. Ročaj je ovit z gostim prepletom tanke tordirane žice. Zgoraj in spodaj je ročajni prstan. Glavica je jajčaste oblike z vratom in zakovico. Ročajni locen je polkrožen in prehaja v ravni odbojni krak, katerega konici se rahlo razširita. Ščitek je postavljen vodoravno, je simetričen in v obliki plitvih skledic. Nožnica je kovinska, z medeninasto okovanim ustjem, prstanom z obročem in grebenastim vrhom. Enorezno, proti konici dvorezno rezilo je žlebljeno na obeh st...

Preberi več

Čelada "skleda"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Čelada "skleda"; zaščitna oprema, konec 15. stoletja, jeklo, višina 228 mm, dolžina 378 mm, O/384. Globoki lobanjski ščitnik ima na temenu dva, v zadnjem delu pa tri krajše žlebiče. Spredaj prehaja v očesni ščitnik z očesno špranjo, zadaj pa v koničasti zatilnični ščitnik. Na njegovi desni je vtisnjena značka delavnice.

Preberi več

Zaprti šlem

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Zaprti šlem; zaščitna oprema, 16. stoletje, jeklo, višina 200 mm, O/387. Do zatilja podaljšani lobanjski ščitnik ima visok tanjen greben. Gubasti naličnik ima poleg očesne špranje na vsaki strani še pet zračnih špranj. Enodelni bradni obroč je ob robu vrvičasto okrašen.

Preberi več

Avstrijski dragonski šlem

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Avstrijski dragonski šlem; zaščitna oprema, začetek 20. stoletja, železna in medeninasta pločevina, usnje, višina 250 mm, O/388. Železna sprednji  in zatilnični ščitnik v črni barvi imata pozlačen kovinski obrobek. Pozlačeni pločevinasti greben se vije proti plastični aplikaciji avstrijskega majhnega državnega grba. Na dveh rozetah z obliko levje glave je spet luskinast trak za privezovanje.

Preberi več

Madžarska napadalna čelada "Zischägge"

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Madžarska napadalna čelada "Zischägge"; zaščitna oprema, 17. stoletje, jeklo, višina 220 mm, O/383. Polkrožni lobanjski ščitnik ima šest reber in na temenu okroglo ploščico z zanko.Čelni ščitnik je na sredi srčasto oblikovan. Na sprednjem delu sta vijak in spona za pritrjevanje nosnega ščitnika. Zatilni ščitnik je sestavljen iz štirih delov. Lična ščitnika manjkata.

Preberi več

Oklepna rokavica

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Oklepna rokavica; zaščitna oprema, druga polovica 16. stoletja, jeklo, dolžina 330 mm, O/394. Rokavico za zaščito roke sestavlja ščitnik za zapestje iz štirih pregibnih zaporedkov. Zadnji je poudarjen s tračnim, vrvastim zaključkom. Členasti ščitniki za prste so pregibni in ločeni za vsak prst posebej.

Preberi več

Oklepna rokavica

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Oklepna rokavica; zaščitna oprema, druga polovica 16. stoletja, jeklo, dolžina 330 mm, O/393. Rokavico za zaščito roke sestavlja ščitnik za zapestje iz  petih pregibnih zaporedkov. Zadnji je poudarjen  s tračnim, vrvičastim okrasom. Ščitniki za prste so pregibni, vendar niso ločeni, razen ščitnika za palec.

Preberi več

Oklepna prsna plošča

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Oklepna prsna plošča; zaščitna oprema, 18. stoletje, železo, višina 330 mm, širina 330 mm, O/399. Oklepna plošča (kirasirska?)  ima po sredini greben in se spodaj podaljša navzven. Na  zgornjem delu plošče sta dve zakovici za privezovanje.

Preberi več

Štiri čarovnice

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Štiri čarovnice (Štiri gole žene), Albrecht Dürer, odtis iz 1. pol. 17. stol., 189 x 133mm, G/I-5 Motiv prikazuje štiri gole ženske figure, čarovnice. Nad njimi visi s stropa krogla z letnico 1497 in napisom O-G-H. Na levi strani izza vrat, peči podobnega manjšega dela prostora, kuka Hudič. Ob nogah gole žene, ki je proti gledalcu obrnjena s hrbtom, vidimo mrtvaško lobanjo. Na tleh, ob stopalu žene skrajno na levi pa leži (najverjetneje) človeška kost.  Če spregledamo vse troje (Hudiča, lobanjo in kost) najprej pomislimo, da gre za motiv žena v kopališču. Zaradi zaradi pomenljive simbolike ome...

Preberi več

Oklepna prsna plošča deželnih najemnikov

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Oklepna prsna plošča deželnih najemnikov; zaščitna oprema, železo, druga polovica 16. stoletja, višina 440 mm, širina 330 mm, O/398. Po sredini prsne plošče poteka greben z močno izboklino. Ovratni rob in oba pazdušna so vrvičasto okrašeni.  

Preberi več

Poslikana skrinja

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Poslikana skrinja, polihromiran les in železo, 1818; Podvolovljek (Luče), E 385. Napis TA SKIO EE STREV KLEMEN LAGER V TEM LET SAM 1818 nam razkrije identiteto avtorja mizarskih del in poslikave. Poleg cvetličnih vencev je v stranskih poljih upodobljena Marija Kraljica z Jezusom, v srednjem polju pa je šopek tulipanov. Zanimiva je poslikava notranje strani pokrova, kjer na travnati površini stojijo svetniki, katerim je bila v varstvo zaupana vsebina skrinje.

Preberi več

Arma Christi s Križanim

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Slika na steklo, Arma Christi s Križanim, 2. pol. 19. stol., (?), E 54. Slika na steklo je, poenostavljeno povedano, na hrbtno stran šipe naslikana podoba. Na Slovenskem se slike na steklo pojavijo v 18. stol., predvsem, ne pa izključno, v kmečkih domovih. V prvih dveh tretjinah 19. stol. so v notranjščini kmečkih hiš prevladovale slike z religiozno motiviko. V zadnji tretjini stoletja so jih začele izpodrivati barvne litografije z enako motiviko.

Preberi več

Li Tieguai

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Li Tieguai, kipec, lojevec in les, 2. pol. 19. stol. (?), Peru ali Kitajska, K 841. Dragoceni kipec je pisateljica in svetovna popotnica Alma M. Karlin dobila v dar od svojega učenca, spomladi 1920 v Peruju. Podarjen ji je bil kot »inkovski zaklad v podobi hudiča«. Sprva ga je imenovala malik, leta 1923 pa je na Kitajskem zapisala: »Dr. Lessing, znani nemški arheolog je v kipcu iz lojevca prepoznal Li Tie Guaia.« Kipec kasneje postane junak njenega romana Malik.

Preberi več

Zajec

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Zajec, les, 1894, Krajnče (Šentjur), E 968. Zajec je pripomoček za sezuvanje škornjev, imenovan je tudi hlapec. Sezujemo se tako, da v polkrožno odprtino zataknemo peto škornja ali čevlja, medtem ko z drugo nogo deščico obtežimo. Največkrat je (bil) izdelan iz lesa, v 19. stoletju se pojavijo litoželezni, danes poznamo tudi plastične. Starinski litoželezni zajec (ang. Boot Jack), v podobi poredne Nellie ali rogača, je priljubljen zbirateljski predmet.

Preberi več

Pečnica

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Pečnica, žgana glina - glazirana, 30. leta 20. stol., Vojnik, E 2555. Pečnica z motivom srca, iz žgane gline in zeleno glazirana, je nastala v delavnici vojniškega lončarja Franja Felicijana. Pečnica je kvadratna ali pravokotna plošča iz žgane gline – lahko je loščena ali ne –, vzidana v obod peči, da ta dlje ohrani toploto. Pečnice so pogosto okrašene z geometrijskimi, cvetličnimi ali antropomorfnimi motivi, pogost motiv je tudi srce.

Preberi več

Kabinetna omarica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omarica, poslikan les, dat. 1572, v. 53 cm, inv. št. KZ/354. V renesansi so pisalne pulte zamenjale prenosne pisalne omarice, ki so imele vrsto simetrično razporejenih predalčkov, ki so bili pogosto skriti za vratci ali preklopno ploščo. V njih se je našel prostor za pisalni pribor, dokumente, pa tudi dragocenosti, kot so nakit, denar  in drugi dragoceni predmeti, ki so bili, tako kot v našem primeru, v skrivnem predalu.

Preberi več

Pisalna miza z rolojem

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Pisalna miza z rolojem, intarziran les, okoli leta 1785, v. 111 cm, inv. št. KZ/1353. Ob koncu 19. stoletja sta Pariz in Dunaj postala prestolnici umetnosti. Med meščanstvom se je udomačil preprostejši in cenejši slog, dunajski  bidermajer.

Preberi več

Kabinetna omarica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omarica, orehov les, prva polovica 17. stoletja, v. 103 cm, inv. št. KZ/1400. Kabinetne omarice so bile v premožnejših domovih meščanov in plemičev nepogrešljiv del stanovanjske opreme. Predstavljale so tudi statusni simbol, okrasje pa njihovo izobraženost, predali pa so vsebovali različne dragocene zbirke.

Preberi več

Pisalna omara, tabernakelj

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Pisalna omara, tabernakelj, intarziran les, prva polovica 18. stoletja, v. 180 cm, inv. št. KZ/1415. Furnirane tridelne omare tabernakeljskega tipa so bile pogosto najdragocenejši kos pohištva v  stavbi.

Preberi več

Posodica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Posodica, pozlačen baker, druga polovica 17. stoletja, v.4 cm, 2R. 16 cm, inv. št. KZ/289. Izjemen primerek baročne zlatarske umetnosti. Prvotno so jo verjetno uporabljali  kot namizno posodo za začimbe.

Preberi več

Vrč

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Vrč, engobirana in glazirana žgana glina, v. 26,4 cm, severna Italija, okoli 1520, KZ/2530. Na pivskem vrču, okrašenim z spiralami in valovitimi linijami, je v ovalnem okviru upodobljena žena v profilu

Preberi več

Kabinetna omara »studiolo«

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omara »studiolo«, orehov les, severna Italija, 2. polovica 16. stoletja, v. 200 cm, inv. št. KZ/250. Omara je sestavljena iz dveh delov. Ima arhitektonsko in reliefno razčlenjeno pročelje. Stoji na nogah v obliki grotesknih levov. Atlanta se odpirata skrivno s posebnim ključem in prekrivata na vsaki strani štiri skrivne predale.

Preberi več

Kabinetna omarica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omarica, smrekov les, ebenovina, želvovina, slonova kost, Španija, sredina 17. stoletja, v. 224 cm, inv. št. KZ/241. Omarica predstavlja izjemen okrašen primer tovrstnega pohištva, kakršno se je pojavilo v Evropi ob koncu 16. stoletja in je bilo uveljavljeno do prvih desetletij 18. stoletja. Na pročelju omarice je razporejeno 11 predalov, zgoraj jo zaključuje balustrada z bronastima šopkoma v vazicah in atiko z grbom – dvoglavim orlom. Prav na vrhu je med šopkoma kipec Venere z Amorjem.

Preberi več

Posoda z navojnim pokrovom (posoda sv. Notburge)

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Posoda z navojnim pokrovom (posoda sv. Notburge), kositer, dat. 1772,  v. 17,5 cm, inv. št. KZ/1157. Posoda so uporabljali kot posodo za pijačo,ki so jo nosili s sabo na polje. Je tudi sv. Notburge,  zavetnice kmetov. Čutara jebogato okrašena z vegetabilnim okrasjem.

Preberi več

Cev arkebuze

  • Arheologija
  • Srednji vek
Osmerokotna cev arkebuze, bron, druga pol. 15. st., Celje - Mestni križ (klet prve mestne hiše), inv. št. MC 450. Osmerokotna bronasta cev odkrite arkebuze s trombasto razširjenim ustjem. Na zadku cevi je tulasto nasadišče z notranjim premerom 27 mm in globino do 17 mm. Na desni bočni oz. stranski faseti se nahaja dvojno polkroglasto oblikovana vžigalna ponvica za inicijalni smodnik, opremljena s prilegajočim pokrovčkom. Pokrovček je bil pritrjen z bronastim ali medeninastim netom. Spredaj na spodnji faseti je podolgovato pravokotno oblikovano uho z nepravilno okroglo odprtino za pritrditev ce...

Preberi več

Pečatni prstan z gemo

  • Arheologija
  • Antika
Masiven pečatni prstan z gemo, srebro, ahat, 1.-3. stol. n.š., Golobinjek pri Podčrtku, inv. št. R 4033.Na gemi je upodobljen Mars – bog vojne s čelado, sulico in vojaško opremo. Gola moška postava stopa na levo, okoli bokov ji plapola kos lahke tkanine.Motiv z Marsom je bil večkrat upodobljen na rimskih novcih.  

Preberi več

Fragment stenske poslikave s figuralnim motivom dveh račk v ločju

  • Arheologija
  • Antika
Fragment razkošne stenske poslikave s figuralnim motivom dveh račk v ločju, slikan omet, 3. stol. n.š., Celje, Turška mačka, inv. št. R 21762. Odlomek je sestavni del stene, ki je poslikana z manjšimi zaključenimi ploščami, geometrijskimi in rastlinskimi motivi ter različnimi predmeti in vodnimi pticami.

Preberi več

Mozaik z geometričnim motivom iz črnih in belih kock

  • Arheologija
  • Antika
Mozaik z geometričnim motivom iz črnih in belih kock, apnenec, dolomit, 3. stol. n.š., Celje, Turška mačka, inv. št. L 536. Osrednje ornamentalno polje je bilo obdano s pasom belih in pasom črnih kock.  Na ogled v Lapidariju v Stari grofiji.    

Preberi več

Torzo kipa cesarja v nadnaravni velikosti

  • Arheologija
  • Antika
Torzo kipa cesarja v nadnaravni velikosti, pohorski marmor, konec 1. ali začetek 2. stol. n.š., Celje, Knežji dvor, inv. št. L 362. Najverjetneje je krasil forum (glavni trg) Celeje. Kasneje je bil uporabljen kot gradbeni material za izgradnjo temelja poznorimskega stolpa zahodnih mestnih vrat. Sedaj je na ogled v razstavišču Celeia - mesto pod mestom v Knežjem dvoru.  

Preberi več

Maria Lactans (Marija, ki doji)

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Maria Lactans (Marija, ki doji), neznani slikar, 19. stol., o. na les, 33 x 28,5 cm, S/859. Motiv Marije, ki doji dete Jezusa ima izvor v Lukovem evangeliju (Lk 11, 27) in je likovno izpeljan iz bizantinskega motiva Galaktotrophouse. Prizor je postavljen v krajino, ob Mariji in Jezusu je mali Janez Krstnik. Latinsko ime Maria lactans pomeni tisto, ki hrani z mlekom. Motiv je bil priljubljen v italijanski umetnosti 14. Stoletja po reformaciji pa postane redkejši.

Preberi več

Šest vojščakov

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Šest vojščakov, bakrorez, odtis iz 17. stol., 131 x 145 mm, G/I – 3. Originalna plošča je delo Albrechta Dürerja, izdelal jo je 1495/96. Motiv šestih vojščakov je znan tudi kot Pet vojščakov in Turek na konju. Pričujoči odtis je veliko mlajši saj je datiran v 17. stoletje. Matrica je bila že opraskana, narejenih je nekaj retuš kar je vidno na odtisu. Kontrasti niso močni kakor bi morda pričakovali. Upodobljenih je šest moških figur z orožjem, od teh  le turški vojščak, s prepoznavnim turbanom na glavi, jezdi konja. Prizor je precej statičen, kljub temu pa je polje premišljeno pripovedno izpoln...

Preberi več

Parke

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Parke, pripisano šoli Fransa Florisa de Vriendta, sredina ali konec 16. stol., o. pl., 92 x 120 cm, S/238. Upodobljene so Parke ali grške Moire. Po Heziodu so hčerke Zevsa (rimskega Jupitra ) in Temide, in imajo moč, da smrtnikom v življenju dodelijo slabo ali dobro.  Nit življenja prede Klotho, Lachesis določa usodo, na kocu je Athropos tista, ki nit odreže. Slika pa predstavlja še tri življenjske dobe človeka. Na desni je deklica, ki se naslanja na stol, ob njej mladenka, ki je s hrbtom obrnjena proti nam in veze, nasproti nje pa sedi starejša žena.

Preberi več

Speča Venera

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Speča Venera, neznani slikar, 17. ali 18. stol., o. pl., 100 x 70 cm, S/240. Upodobljena je mlada gola ženska, preko ledij ima le majhno prozorno tančico. Z desno roko si podpira glavo, z levo pa s sramežljivo gesto poskuša zakriti goloto svojega intimnega dela. Z zaprtimi očmi leži na temno rdeči draperiji, ki še bolj poudari diagonalno kompozicijo upodobitve. Naslikani predmeti nas opozarjajo, da ne gre zgolj za ležeči ženski akt, ki je praviloma erotična upodobitev. Erotika je prisotna že v sami elegantni mimiki telesa upodobljenke, posebej jo poudarja kretnja roke, s katero poskuša zakriti...

Preberi več

Ugrabitev Perzefone

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Ugrabitev Perzefone, neznani slikar, 17. ali 18. stol., o. pl., 101 x 143 cm, S/252 Slika Prikazuje Plutona, boga podzemlja, ki ugrabi Perzefono. Motiv je od renesanse naprej v evropski umetnosti pogost. Njegov izvor najdemo v Ovidijevih Metamorfozah, povzel ga je tudi v Fastih. Tradicionalno je ugrabitev uprizorjena tako, da Pluton Perzefono odpelje v podzemlje na vozu, kot to opisuje Ovidij, v tem primeru pa oba jezdita belega konja, ki dirja po zraku. Spodaj levo vidimo mesto, ki ga omenja tudi Ovidij. Na nebu je krilati putto s fanfaro. Pluton ima v roki peščeno uro z iztekajočim peskom, k...

Preberi več

Portret neznanke – model

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Portret neznanke – model; mavec, premaz, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, višina 42,8 cm, širina 32 cm, globina 7,5 cm, inv. št. S-405/1. Eden izmed najlepših ohranjenih modelov v arhivu je precizno izdelan profil neznanke. Pričeska in visok ovratnik nakazujeta na čas konec 19. oziroma začetek 20. stoletja. Mogoče gledamo portret najstarejše hčerke Ludwiga Schütza, Marije. Vodstvo tovarne je prevzela že pred začetkom 1. svetovne vojne.

Preberi več

Čutara – model (pozitiv)

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Čutara – model (pozitiv); mavec, premaz, višina modela 43 cm, višina čutare 32 cm, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, inv. št. S-79. Čutara je bila eden izmed bolj priljubljenih izdelkov Schützove tovarne v zadnji tretjini 19. stoletja. Trebuh je sploščen in na ta del je modelar umestil pod kito cvetja Amorja.

Preberi več

Izlivek vrča – jedro

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Izlivek vrča – jedro; mavec, premaz, višina 27,5 cm, inv. št. S-215. Izlivek je sestavni del vrča za umivalni komplet. Poleg vrča za vodo je bila v kompletu še umivalna skleda in več posod za milo, gobo in slično. Proizvodnja je bila množična, saj se je do danes ohranilo še veliko kompletov v različnih odtenkih glazure. Izlivek je oblikovan kot ribja glava z odprtim gobcem, ker jo davi kača.

Preberi več

Ročaj – kalup

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročaj – kalup; mavec, dolžina modela 21 cm, dolžina ročaja 15 cm, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, inv. št. S-344/1. Ročaje so tako kot okrasje v plastiki vlivali posebej in jih naknadno pritrdili na posodo.

Preberi več

Vrč – kalup z jedrom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč – kalup z jedrom; mavec, premaz, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, model številka 2258, višina kalupa 31 cm, višina vrča 26 cm, inv. št. S-389/1. Modelar je oblikoval vrč s poudarjeno tankim vratom, ki ga objame ročaj.

Preberi več

Pladenj – model (pozitiv)

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Pladenj – model (pozitiv); mavec, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, številka modela 52, premer modela 31 cm, premer pladnja 28 cm, inv. št. S-7. Modelar je oblikoval v reliefu metulja, ki seda na cvetico, ostalo površino pa prekril z listi in drobnim grozdičjem. Rob krožnika je vzvalovan.

Preberi več

Posoda, okrasna – kalup z jedrom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Posoda, okrasna – kalup z jedrom; mavec, premaz, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli-številka modela 1427, višina matice 15 cm, višina posode 10 cm, inv. št. S-895/5. Modelar je izoblikoval posodo v globokem reliefu, v medaljonih so cvetlični motivi, na ustju pa maske. Posoda ima nogice.

Preberi več

Krožnik, okrasni – model (pozitiv)

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni – model (pozitiv); mavec, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, datiran 16.11.1891, premer modela 30,5 cm, premer krožnika 27 cm, inv. št. S-624. Modelar je v plitvem reliefu ustvaril odličen rastlinsko cvetlični vzorec, ki je krasil jedro in obod krožnika.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, oljne barve, sign. Schütz Cilli 508, konec 19. stoletja (?), premer 39,9 cm, inv. št. K-1841. Ponovno krožnik s serijsko številko 508. Neznani poslikovalec je uporabil na že glaziranem krožniku oljne barve. Na mreži, ki verjetno simbolizira kletko, sedi papiga, nad njo je naslikan insekt. Zunaj kletke se razprostira bujno zelenje. Poslikovanje krožnikov je bilo priljubljeno med ženskimi pripadnicami višjih slojev.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, poslikava, sign. Schütz Cilli 508, datacija izpisana na zadnji strani »nov 95«, torej november 1895, premer 31,8 cm, inv. št. K-1834. V signaturi je številka 508, kar pomeni, da krožnik sodi v posebno serijo: tovarna je krožnike izdelala in jih neposlikane ponudila na tržišču. Kupovale so jih obrtne šole, pa tudi posamezniki, ki so želeli svojo likovno govorico preizkusiti na keramiki. Poslikovalec tokratnega primerka je skušal dokaj nespretno na keramiko prenesti geometrijsko urejen stiliziran rastlinski motiv.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, plitev relief, sign. Schütz Blansko 486, konec 19. stoletja, premer 30,6 cm, inv. št. K-1833. Osrednji motiv, vitica slaka s popki in odprtimi cvetovi, je vrezan v plitvem reliefu in nato poslikan. Signatura pove, da je bil krožnik izdelan v sestrski tovarni na Moravskem. Krožnike s povsem sličnim motivom najdemo tudi pod signaturo Schütz Cilli. Tovarni sta si modele izmenjevali.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik; bela prst, glazura, poslikava, sign. M&JS VII 2, druga polovica 19. stoletja, premer 24 cm, inv. št. K-1886. Velikost krožnika nakazuje, da bi bil lahko del jedilnega servisa, a predrtina na zadnji strani kaže, da je večja verjetnost, da gre za okrasni krožnik. Celotna površina je poslikana z razgibanim domišljijskim cevtličnim motivom, v centru pa je v črnem upodobljen dvoglavi ptič z nakazanim grbom. Mogoče je poslikovalec imel v mislih habsburški grb. Tudi tokrat nam signatura pove, da gre za izdelek Moritza in Johana Sonnenberga v Nemškem dolu.

Preberi več

Okrasna posoda za lončnico

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Okrasna posoda za lončnico; bela prst, glazura, poslikava, signatura M&JS, druga polovica 19. stoletja, višina 9,8 cm, inv. št. K-1845. Zunanji plašč krasijo tanke krožnice v črnem, v osrednjem delu je poslikan preprost stiliziran motiv rdeče in modre cvetice. Zanimiva je signatura M&S, ki pove, da je bila posoda izdelana v času, ko sta bila lastnika fabrike v Nemškem dolu Moritz in Johan Sonnenberg.

Preberi več

Skleda

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Skleda; bela prst, glazura, poslikava, žig zabrisan, pripisano Deutschenthal Cilli (Nemško dol, danes Slovenski dol), sredina 19. stoletja, višina 10,5 cm, premer 34,8 cm, inv. št. K-1739. Tokrat je poslikovalec stiliziran rastlinski motiv v modrem umestil na zunanji plašč posode, tik pod ustjem. Zanimiva sta ročaja, široka in tesno pritisnjena na ostenje posode.

Preberi več

Oval

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Oval; bela prst, glazura, poslikava, sign. I.H. Deutahl (okrajšava za Nemški dol-danes Slovenski dol), prva polovica 19. stoletja, mere 37,8 cm x 29,4 cm, inv. št. K-1737. Podobno kot pri krožniku pod inv. št. K-1733 tudi oval krasi bidermajerski motiv - droben stiliziran rastlinski dekor v modrem. Motiv je bil splošno priljubljen in so ga uporabljali tudi v drugih firmah. Pomembna pa je signatura; črki I H nas opomnijo, da je bil oval izdelan v času enega izmed prvih lastnikov fabrike, Ignaza Heffeleta.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik; bela prst, glazura, poslikava, sign. Deutschenthal 3 (Nemški dol-danes Slovenski dol), sredina 19. stoletja, premer 21 cm, inv. št. K-1733. Poslikovalec je okrasil zgolj obod krožnika. Na krožnici je nanizal droben stiliziran rastlinski motiv, ter dosegel harmonično celoto, ki je všečna tudi okusu 21. stoletja.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia handgemalt, med obema vojnama, premer 19 cm, inv. št. K-1799. Poslikovalec je dno krožnika poslikal z živalskim motivom jelena v skoku, potem pa na obodu dodal stilizirane rastlinsko-cvetlične motive in na ta način ustvaril enostaven, a prikupen motiv.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava; sign. Majolika Celeia, med obema vojnama, premer 19,5 cm, inv. št. K-1846/1. K čajnemu servisu so sodili desertni krožniki za pecivo. V osrednji del krožnika je poslikovalec umestil šopek dveh vrtnic in zvončnice, rob krožnika pa okrasil z borduro cvetic iz šopka. Vmesne praznine so zapolnjene z zelenjem.

Preberi več

Čajni servis

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Čajni servis; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia handgemalt, med obema vojnama, višina čajnika s pokrovom 21 cm, višina vrčka 11 cm, višina sladkornice s pokrovom 16,5 cm, višina skodelice 6 cm, premer podstavka za skodelico (na sliki manjka) 15,6 cm, inv. št. K-1749/1-14. Tokrat se je poslikovalec manj potrudil. Osnovni motiv je še vedno šopek treh cvetov, vendar poslikan na hitro in z debelim slikarskim čopičem. Motiv najdemo na trebuhu čajnika, sladkornice in vrčka. Skodelice, podstavke in pokrovke so krašene z borduro, kjer si izmenično sledijo osnovni cvetovi iz šopka. I...

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia handgemalt, med obema vojnama, premer 19 cm, inv. št. K-1744/1. Rob krožnika obdaja tanka zelena črta. Na notranji strani krožnika je za Majoliko Celejo tipičen motiv šopka cvetic v vijolični, modri in rdeči barvi. Osrednji cvet je običajno vrtnica; seveda ne manjka niti z nekaj potezami naslikana živobarvna ptica.

Preberi več

Vazica

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vazica; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia handgemalt, med obema vojnama, v. 13,5 cm, inv. št. K-1771. Model ima proti vrhu zožen vrat, ki je obrobljen z zeleno glazuro. Zunanji plašč je poslikan s šopkom cvetic. Motiv je dodatno obogaten s poslikavo živo pisane ptice v letu.

Preberi več

Posoda za sadje

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Posoda za sadje; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia, med obema vojnama, višina 8 cm, ustje 22 cm x 15,5 cm, inv. št. K-1757. Simpatična namizna posoda za sadje je dodatno razgibana s predrtinami ostenja. Notranji plašč je poslikan z običajnim vzorcem treh cvetic v rumeni, rdeči in modri barvi.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, relief, sign. SCHÜTZ CILLI B, konec 19. stoletja, premer 67,5 cm, inv. št. K-1954. Na okrasnem krožniku je upodobljen eden izmed najbolj popularnih cesarjev iz habsburške hiše: Maksimiljan I. Sin Friderika III. Habsburškega je vladal že v duhu renesanse, v času od leta 1500 do leta 1519. Izdelovalec modela se je naslonil na portret, ki ga je izdelal Albrecht Dürer (1471-1528), nemški slikar in kipar. Cesar je bil umetnikov pokrovitelj v letih 1512-1519. Na krožniku je poslikovalec uporabil sveže, pastelne barve. Red zlatega runa, ki krasi cesarjeve prsi, j...

Preberi več

Jedilni servis – riba: pladenj

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, pladenj, dolžina 47 cm, širina 24 cm, inv. št. K-2093. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Jedilni servis – riba: skleda

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, skleda, višina 11,9 cm, premer ustja 21,8 cm, inv. št. K-2092. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Jedilni servis – riba: krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, krožnik, premer 23,8 cm, inv. št. K-2102/1-7. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Jedilni servis – riba: skleda za ribjo juho

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, skleda za ribjo juho, višina 8 cm, premer ustja 14,5 cm, inv. št. K-2091/1- 15. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Jedilni servis – riba: jušnik s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, jušnik s pokrovom, višina s pokrovom 22 cm, dolžina 34,8 cm, ustje 15,7 cm x 24,3 cm, inv. št. K-2096/1. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Okrasna plastika – srna

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Okrasna plastika – srna; bela prst, glazura, KIL Yugoslavija (Liboje), šestdeseta leta 20. stoletja, mere 15,5 cm x 14,5 cm x 7 cm, inv. št. K-2088. V tovarni so v šestdesetih letih kupcem ponudili vrsto manjših, pa tudi nekaj večjih plastik živali: kokoško, leva, zajčka, veverico ….  Plastiko so gospodinje na podeželju pogosto namestile v spalnico, na komodo ali okroglo mizico, ki sta bili sestavni del spalnične opreme. Prekriti sta bili z običajno doma izvezenim okroglim prtičkom.

Preberi več

Vrč za črno kavo

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč za črno kavo; bela prst, glazura, KIL Yugoslavija (Liboje), šestdeseta leta 20. stoletja, višina s pokrovom 18,5 cm, inv. št. K-2090. Oblikovalec je vrč za kavo zasnoval v formi sedeče mačke. Rep služi kot ročaj. Pokrov je v obliki mačje glave, na dnu pa so nakazane tačke. Simpatično podobo dopolnjujeta bela in črna glazura, medtem ko je trakec okoli vratu nakazan v zeleni glazuri. »Mačji servisi« so imeli širok krog oboževalcev. K vrču je sodila še posoda za sladkor ter skodelica s podstavkom.

Preberi več

Plešoča Saloma

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Plešoča Saloma, porcelan, v. 30 cm, inv. št. KZ/377. Avtor plastike je motiv poiskal v znani svetopisemski zgodbi: Herodiada je s pomočjo hčerke Salome dosegla, da je Herod dal obglaviti Janeza Krstnika. V plesnem gibu ujeta Saloma je odeta v krilce, čez prsi je nakazana prepasica. Nakit povzema motiv kače. Pri nogah plesalke leži glava Janeza Krstnika. Detajli plastike so pozlačeni. Signatura razkriva, da je plastika delo znane keramične tovarne Schlagenwald na Češkem.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; keramika, premer 15,7 cm, inv. št. KZ /628/3. Krožnik spada v komplet desertnih krožnikov, ki so v osrednjem delu krašeni z motivi pokrajin in stavb v pretisku v sivo črni izvedbi. Geometrijska dekoracija krasi obod krožnika. Napis pod pretiskom se glasi Reinhardsbrunn. To je grad v mestecu Friedrichroda blizu Gothe v Turingiji. Zgrajen je bil leta 1827 v angleškem slogu na mestu, kjer je nekoč stal benediktinski samostan. Izdelovalec ni vtisnil signature, z veliko verjetnostjo pa je izdelek ene izmed številnih tovarn keramike v nemških deželah 19. stoletja.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, plitev; porcelan, premer 22.7 cm, inv. št. KZ/700/3. Notranji plašč krožnika je subtilno  poslikan s cvetovi vrtnice. Krožnik je vpet v kovinsko mrežo, kar je lastniku omogočilo, da ga je obesil na steno. Na zadnji strani so vtisnjene črke WWL  DALWITZ  2, iz česar lahko sklepamo, da je bil krožnik izdelan v keramični tovarni Dallwitz na Češkem. Inicijalke WWL se verjetno nanašajo na W.W.Lorenza, ki ga arhivi omenjajo v tovarni po letu 1832.

Preberi več

Skledici

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Skledici, bela prst, premer ustja 16.9 cm, inv. št. KZ/627 in KZ/627/1. Notranji plašč skledice je bogato krašen; podlaga je v pretisku vzorec iz pikic, ki se združujejo v črtast motiv. Čez osnovni vzorec so po vsem plašču raztresene cvetice. Pozorno oko opazi, da se vzorca krašenja razlikujeta. Signatura v obliki sidra na zadnji strani nam pove, da sta bila predmeta izdelana v Davenportu leta 1836.  

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na netilno kapico, železo, prva polovica 19. stoletja, dolžina 187 mm, dolžina cevi 80 mm, kaliber 14 mm, O/353. Cev je osmerokotna in po notranji strani gladka. Na vrhu cevi je prstanasta odebelitev. Sprožilec je na zgornji strani, mehanizem pa skrit v izdolbini ročaja. Sprožilec je zavit v obliko branika sprožilca. Ročaj je železen in narahlo zavit navzdol. Podobne žepne pištole, ki so bile cele iz železa, so izdelovali v 18. stoletju kot pištole z vžigom na kremen v Veliki Britaniji.

Preberi več

Francoski šlem, model Adrian

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Francoski šlem, model Adrian, barvano jeklo, Francija, 1915/1917, višina 147 mm, O/389. Francoska nizka čelada z grebenom je dobila ime po generalu Adrianu, ki je vodil poskusno izdelavo tega modela. Lobanjski ščitnik je plitev in ima na vrhu greben s podolgovato odprtino. Sprednji krajec je daljši, zadnji krajši. Ta model čelade je bil prvič izdelan leta 1915, kot odgovor na sodobna strelna orožja. Model Adrian je bil prva moderna jeklena čelada in je ostala v uporabi mnogih vojsk še v tridesetih letih 20. stoletja. Vsaka država je imela na čeladi svoj znak, kar se je v boju izkazalo kot slab...

Preberi več

Helebarda

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Helebarda, železo, les, 15./16. stoletje, dolžina 1435 mm, dolžina železnega dela 805 mm, O/29. Novejši lesen drog je pritrjen v kratek železni nasadilni tulec, ki na vrhu prehaja v bodno ost. Ost je na eni strani dopolnjena z rezilom sekire v obliki trapeza, na drugi pa s koničastim rezilom, imenovanim »vranji kljun«. Dve dolgi kovinski ušesi, ki izhajata iz nasadilnega tulca, nalegata na leseni ročaj orožja in ga s tem krepita. Na vranjem kljunu je značka delavnice, ki jo August Demmin omenja kot značko švicarske delavnice iz 15. stoletja.

Preberi več

Kozarec na nogi

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Kozarec na nogi, rjavo obarvano steklo, glažuta v Olimju, okoli 1880, višina 13,9 cm, inv. št. KZ 72 Kozarec je vlivan v kalup. Steklo je rjavo obarvano, podstavek in noga gladka, kupa konične oblike. Kozarec nima cementiranja, gornji rob je zaobljen. Klasična oblika kozarca namenjenega pitju vode ali vina, ki je bil preprost izdelek domačih steklarn. Steklarna v Olimju pri Podčetrtku je delovala le kratek čas. Lastnik steklarne je bil Josef Fieglmüller, brat lastnika steklarne v Loki pri Žusmu Leopolda Fieglmüllerja. Asortiman izdelkov steklarne v Olimju je po virih obsegal predvsem pivsko po...

Preberi več

Zdraviliški kozarec

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Zdraviliški kozarec, brezbarvno in obarvano steklo, Rakovec nad Vitanjem, sredina 19. stoletja, višina 11,2 cm, inv. št. KZ 84 Kozarec je osemkotne oblike, Dno je gladko, osrednji del je rezan v osempasov, ki so iz brezbarvnega stekla.Kot okras na kozarcu je izrisana mreža in rdeče lazurne barve. Na kozarcu so tri polja, ki so krašene z brušenimi vedutami Zdravilišča Dobrna, Lemberga in velenjskega gradu. Pod brušenim okrasjem napisi  Schloss Wölenn, Lemberg in Neuhaus. Gre za tip zdraviliškega spominka, ki se je uveljavil v zdraviliščih od sredine 19. stoletja dalje. Kozarci so bili v rabi za...

Preberi več

Kozarec

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Kozarec, brezbarvno steklo z zračnimi mehurčki, Kozjanske steklarne(?), druga polovica 19 stoletja, višina 8,6 cm, inv. št. KZ 74 Kozarec je izdelan iz brezbarvnega stekla. Steklena masa je vlita v kalup. V steklu so mehurčki zraka. Dno in stene kozarca so odebeljene, gornji rob je zaobljen. Tip kozarca, brez cementiranja je splošen tip, ki ga najdemo v tem času na podeželju. S svojim izgledom nas spominja na steklenice »štefanskega« tipa. Kozarec je bil v rabi za pitje vina in vode.

Preberi več

Nagrobnik Gaja Julija Vepa (C. CAIVS VEPO)

  • Arheologija
  • Antika
Nagrobnik Gaja Julija Vepa (C. CAIVS VEPO), Celje, sv. Danijel, pohorski marmor, leto 14 n.š., inv. št. : L 137 Nagrobnik Gaja Julija Vepa (C. CAIVS VEPO) je najstarejši dokumentiran napis iz Celeje.

Preberi več

Kristogram iz Vipote nad Pečovnikom

  • Arheologija
  • Pozna antika
Kristogram iz Vipote nad Pečovnikom, konec 4. st., premer 28,2 cm, PMC, inv.št. PA2129 Kristogram je bil del zgodnjekrščanske cerkvene opreme, bronastega lestenca, ki je verjetno osvetljeval veliko celejansko baziliko. Sklepamo, da so verniki v nemirnih časih ob koncu 4. stoletja iz nje pobrali vse zaklade, ki so jih lahko na hitro prenesli na le dobre tri kilometre oddaljeno začasno pribežališče na Vipoti. Lestenec je bil sestavljen iz močne verige, narejene iz sodčkastih in esastih členov, in vsaj dveh kristogramov, morda pa je vseboval tudi ploščo z imenom darovalca. En kristogram je cel, o...

Preberi več

Šilce za žganje

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Šilce za žganje, zelenkasto steklo, Jurklošter(?), sredina 19. stoletja, višina 11,2 cm, inv. št. KZ 1007 Šilce za žganje je preprost glažutarski izdelek pihanega stekla v lesen kalup. Podstavek je odebeljen, noga valjasta in gladka, kupa ima obliko zvona. Dno kupe je rahlo razširjeno v obliko žmule, medtem ko je osrednji del kupe lepo zvonasto oblikovan. Kozarček ni cementiran, gornji rob je zaobljen. Barva stekla nam kaže klasično barvo »gozdnega« stekla, kakršnega so izdelovale glažute na našem območju. Zelenkasta barva stekla je posledica prisotnosti kovinskih, predvsem železovih oksidov v...

Preberi več