Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 961

Sv. Hieronim pri pisanju

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Albrecht Dürer, Sv. Hieronim pri pisanju, orig. plošča 1511, lesorez, dat. in monogram AD, inv. št. G/I – 13. Lev je pogosto spremljevalec sv. Hieronima. Kot njegov atribut ga povezujem z legendo, ki pripoveduje kako je Sv. Hieronim levu iz šape izdrl velik trn in ga tako odrešil bolečin. Lev pa se je udomačil in ostal z njim. Sv. Hieronim je eden od štirih velikih cerkvenih očetov in prevajalec Sv. Pisma, prevod se imenuje Vulgata.

Preberi več

Dve levji in ena tigrova glava

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Stefano della Bella,  Dve levji in ena tigrova glava, orig. plošča iz ok. 1649, jedkanica, sign: Stella della Bella fecit. in številka 4. List je iz ciklusa "Glava najrazličnejših živali", inv. št. G/II – 104.

Preberi več

Model za sir

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Model za sir, les, prehod iz 19. v 20. stol., Podvolovljek (Luče), E370.  Planšarstvo je poleg skrbi za živino obsegalo tudi predelavo mleka oziroma pridelavo masla, skute in sira.Pastirji so na planinah ostali približno tri mesece. Do prve svetovne vojne so se z živino na pot podali na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, pri času odhoda s planine pa so se ravnali po tem, koliko je ostalo paše in kakšno je bilo vreme, vendar niso odlašali dlje kot do začetka septembra. Do odhoda na pašo v planine se je živina pasla na bližnjih vaških pašnikih, prav tako po vrnitvi s planin. Pozimi so živin...

Preberi več

Model za maslo

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Model za maslo, les, prehod iz 19. v 20. stol., Tabor, E 1176.  Planšarstvo je poleg skrbi za živino obsegalo tudi predelavo mleka oziroma pridelavo masla, skute in sira.Pastirji so na planinah ostali približno tri mesece. Do prve svetovne vojne so se z živino na pot podali na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, pri času odhoda s planine pa so se ravnali po tem, koliko je ostalo paše in kakšno je bilo vreme, vendar niso odlašali dlje kot do začetka septembra. Do odhoda na pašo v planine se je živina pasla na bližnjih vaških pašnikih, prav tako po vrnitvi s planin. Pozimi so živino krmili v...

Preberi več

Žehtar

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Žehtar, les in železo, 1794, Jeronim (Vransko), E 1529. Planšarstvo je poleg skrbi za živino obsegalo tudi predelavo mleka oziroma pridelavo masla, skute in sira. Najpomembnejša posoda je bil žehtar za molžo. 

Preberi več

Cokla

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Cokla, les in vitre, prehod iz 19. v 20. stol., Solčava, E 981. Planšarstvo je posebna oblika pašne živinoreje v visokogorju. Poleti so živino – krave, vole, konje in tudi ovce ter svinje – pasli predvsem na visokogorskih pašnikih, imenovanih planine, v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Raduhi, Menini planini, Golteh in drugod. Živinoreja je namreč v hribovitih delih regije sodila med najpomembnejše gospodarske panoge. Za živino so skrbeli pastirji. Značilna noša pastirjev je med drugim vključevala lesene cokle, plašč iz ličja, ki je pastirja varoval pred dežjem, in klobuk s širokimi krajci, ki ga...

Preberi več

Pastirska noša

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Pastirski klobuk, filc, 2. pol. 19. stol., E 121.Pastirski plašč, ličje, 2. pol. 19. stol., Luče, E 837.Pastirska palica, les, sredina 20. stol., Šentvid pri Zavodnju (Šoštanj), E 222. Planšarstvo je posebna oblika pašne živinoreje v visokogorju. Poleti so živino – krave, vole, konje in tudi ovce ter svinje – pasli predvsem na visokogorskih pašnikih, imenovanih planine, v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Raduhi, Menini planini, Golteh in drugod. Živinoreja je namreč v hribovitih delih regije sodila med najpomembnejše gospodarske panoge. Za živino so skrbeli pastirji. Značilna noša pastirjev je me...

Preberi več

Nagrobnik

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Nagrobnik, marmor, 1880, Matkov kot, E 840. Pokrajinski muzej Celje hrani preprosto oblikovan marmorni nagrobnik, v katerega so vklesani križ in Marija ter pretresljiv napis: 1880 TVKAI POŽIVA GREGOR VPRŽEN KOVAC PROSIM VAS PRIATLE SNANZE INV SOSEDE MOLITE SAME SA MOIIO VBOGO DVŠO (TUKAJ POČIVA GREGOR UPRŽEN, KOVAČ, PROSIM VAS PRIJATELJE, ZNANCE IN SOSEDE, MOLITE ZAME, ZA MOJO UBOGO DUŠO.)

Preberi več

Lopar za kruh

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Lopar, les, prehod iz 19. v 20. stol., Buče (Kozje), Pokrajinski muzej Celje, E 1260. Lopar je lesena priprava za polaganje hlebcev kruha v peč in za jemanje hlebcev iz peči. Na dolg lesen držaj je nasajen okrogel, redkeje pravokoten pladenj. Kjer so še v uporabi krušne peči, so v uporabi tudi loparji.  

Preberi več

Nečke

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Nečke, les, 2. pol. 19. stol., Galicija (Žalec), Pokrajinski muzej Celje, E 708. Nečke so večnamenska podolgovata, plitva posoda, izdolbena iz enega kosa lesa. Nečke so bile več stoletij – po nekaterih podatkih od srednjega veka –, do sredine 20. stoletja v uporabi povsod na Slovenskem. Velikost je bila prilagojena različnim namenom, med drugim čiščenju semen, mesenju testa, krmljenju in napajanju živali. Manjše so uporabljali tudi kot ležišče za dojenčka in te so bile lahko po zunanjem obodu okrašene z vrezanimi ornamenti.

Preberi več

Svetina

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Svetina, Josef Lippert, 1892(?), tloris in razni detajli cerkve, svinčnik, papir (risba iz skicirke), 199 x 273 mm, inv. št. G/VI – 154.

Preberi več

Marija Snežna

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Marija Snežna, neznani avtor, 17. stol., olje, platno, 118 x 89 cm, inv. št. S/337. Upodobitve z motivom Marije Snežne običajno prikazujejo Marijo, ki jo obkrožajo angeli, ki v rokah držijo pladnje z grudami snega.Najstarejša upodobitev čudeža s snegom na slovenskem je iz 17. stoletja in se nahaja v Piranski cerkvi Marije Snežne. Samostojne upodobitve, ki prikazujejo čudež, so pri nas silno redke. Dejansko pri nas ikonografsko pravilnih izvedb skoraj ni, zaradi česar je motiv težko prepoznati. Nekateri slikarji pa so sploh opustili uporabo izvirnih prepoznavnih  elementov.V muzeju hranjena sli...

Preberi več

Sveti Jurij se bori z zmajem

  • Kulturna zgodovina
  • Plastika
Sveti Jurij se bori z zmajem; neznani avtor, 19. ali prva polovica 20. stoletja, les, inv. št. P 265, PMC.Mala plastika prdstavlja boj med sv. Jurijem in zmajem. Svetnik sedi na belem konju, oblečen je v tesne hlače in jahalne škornje. Preko ramen ima ogrnjen kratek plašč. V rokah drži sulico, ob boku mu visi meč. Konj se dviguje na zadnje noge, pod njim leži zmaj z navzgor zasukano glavo in odprtim gobcem.Sveti Jurij je eden najbolj češčenih svetnikov v »starem« krščanskem svetu. Goduje 23. aprila. Najpogosteje je upodobljen kot vitez na konju, pogosto z zmajem, ki je preboden s sulico.Je zav...

Preberi več

Klešče za izdelavo hostij

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Klešče za izdelavo hostij, na obeh straneh znotraj vgravirani motivi (sv. Jurij - orel), letnica 1740, železo, inv. št. KZ 1658, PMC 

Preberi več

Kristus v grobu, slika na steklo

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Kristus v grobu; neznani avtor, slika na steklu, 19. stoletje, velikost 18 x 28 cm, inv. št. E 389.Kristus leži v odprtem grobu, ob njem molita dva angela. Okrog odprtega groba so razvrščena tudi mučilna orodja. Na vrhu groba so upodobljeni križ, monštranci in sveči v svečnikih. Na križ sta navzkriž prislonjeni sulica in goba na palici.

Preberi več

Plesalca, škarjerez

  • Umetnostna zgodovina
  • Doroteja Hauser
Dorothea Hauser, Plesalca, škarjerez, papir, ni signiran in datiran, inv. št. S 891  PMC. V Vojniku je živela in ustvarjala umetnica, slikarka in grafičarka nemškega rodu Doroteja Hauser (1877-1946), danes najbolj znana po dodelanih škarjerezih. Tehnika prefinjene silhuetni umetnosti oziroma škarjerez izvira iz severne Kitajske in predstavlja eno od najstarejših zvrsti ljudske umetnosti. V 19. stoletju je postala priljubljena v nemških deželah, posebej pa je zaživela v času secesije in se ponekod ohranila vse do sredine 20. stoletja. Doroteja je svoje škarjereze izdelovala iz črnega papirja in...

Preberi več