Število prikazanih predmetov:

Poslikana skrinja

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Poslikana skrinja, polihromiran les in železo, 1818; Podvolovljek (Luče), E 385. Napis TA SKIO EE STREV KLEMEN LAGER V TEM LET SAM 1818 nam razkrije identiteto avtorja mizarskih del in poslikave. Poleg cvetličnih vencev je v stranskih poljih upodobljena Marija Kraljica z Jezusom, v srednjem polju pa je šopek tulipanov. Zanimiva je poslikava notranje strani pokrova, kjer na travnati površini stojijo svetniki, katerim je bila v varstvo zaupana vsebina skrinje.

Preberi več

Arma Christi s Križanim

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Slika na steklo, Arma Christi s Križanim, 2. pol. 19. stol., (?), E 54. Slika na steklo je, poenostavljeno povedano, na hrbtno stran šipe naslikana podoba. Na Slovenskem se slike na steklo pojavijo v 18. stol., predvsem, ne pa izključno, v kmečkih domovih. V prvih dveh tretjinah 19. stol. so v notranjščini kmečkih hiš prevladovale slike z religiozno motiviko. V zadnji tretjini stoletja so jih začele izpodrivati barvne litografije z enako motiviko.

Preberi več

Li Tieguai

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Li Tieguai, kipec, lojevec in les, 2. pol. 19. stol. (?), Peru ali Kitajska, K 841. Dragoceni kipec je pisateljica in svetovna popotnica Alma M. Karlin dobila v dar od svojega učenca, spomladi 1920 v Peruju. Podarjen ji je bil kot »inkovski zaklad v podobi hudiča«. Sprva ga je imenovala malik, leta 1923 pa je na Kitajskem zapisala: »Dr. Lessing, znani nemški arheolog je v kipcu iz lojevca prepoznal Li Tie Guaia.« Kipec kasneje postane junak njenega romana Malik.

Preberi več

Zajec

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Zajec, les, 1894, Krajnče (Šentjur), E 968. Zajec je pripomoček za sezuvanje škornjev, imenovan je tudi hlapec. Sezujemo se tako, da v polkrožno odprtino zataknemo peto škornja ali čevlja, medtem ko z drugo nogo deščico obtežimo. Največkrat je (bil) izdelan iz lesa, v 19. stoletju se pojavijo litoželezni, danes poznamo tudi plastične. Starinski litoželezni zajec (ang. Boot Jack), v podobi poredne Nellie ali rogača, je priljubljen zbirateljski predmet.

Preberi več

Pečnica

  • Etnologija
  • Zbirka regionalne etnologije
Pečnica, žgana glina - glazirana, 30. leta 20. stol., Vojnik, E 2555. Pečnica z motivom srca, iz žgane gline in zeleno glazirana, je nastala v delavnici vojniškega lončarja Franja Felicijana. Pečnica je kvadratna ali pravokotna plošča iz žgane gline – lahko je loščena ali ne –, vzidana v obod peči, da ta dlje ohrani toploto. Pečnice so pogosto okrašene z geometrijskimi, cvetličnimi ali antropomorfnimi motivi, pogost motiv je tudi srce.

Preberi več

Kabinetna omarica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omarica, poslikan les, dat. 1572, v. 53 cm, inv. št. KZ/354. V renesansi so pisalne pulte zamenjale prenosne pisalne omarice, ki so imele vrsto simetrično razporejenih predalčkov, ki so bili pogosto skriti za vratci ali preklopno ploščo. V njih se je našel prostor za pisalni pribor, dokumente, pa tudi dragocenosti, kot so nakit, denar  in drugi dragoceni predmeti, ki so bili, tako kot v našem primeru, v skrivnem predalu.

Preberi več

Pisalna miza z rolojem

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Pisalna miza z rolojem, intarziran les, okoli leta 1785, v. 111 cm, inv. št. KZ/1353. Ob koncu 19. stoletja sta Pariz in Dunaj postala prestolnici umetnosti. Med meščanstvom se je udomačil preprostejši in cenejši slog, dunajski  bidermajer.

Preberi več

Kabinetna omarica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omarica, orehov les, prva polovica 17. stoletja, v. 103 cm, inv. št. KZ/1400. Kabinetne omarice so bile v premožnejših domovih meščanov in plemičev nepogrešljiv del stanovanjske opreme. Predstavljale so tudi statusni simbol, okrasje pa njihovo izobraženost, predali pa so vsebovali različne dragocene zbirke.

Preberi več

Pisalna omara, tabernakelj

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Pisalna omara, tabernakelj, intarziran les, prva polovica 18. stoletja, v. 180 cm, inv. št. KZ/1415. Furnirane tridelne omare tabernakeljskega tipa so bile pogosto najdragocenejši kos pohištva v  stavbi.

Preberi več

Posodica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Posodica, pozlačen baker, druga polovica 17. stoletja, v.4 cm, 2R. 16 cm, inv. št. KZ/289. Izjemen primerek baročne zlatarske umetnosti. Prvotno so jo verjetno uporabljali  kot namizno posodo za začimbe.

Preberi več

Vrč

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Vrč, engobirana in glazirana žgana glina, v. 26,4 cm, severna Italija, okoli 1520, KZ/2530. Na pivskem vrču, okrašenim z spiralami in valovitimi linijami, je v ovalnem okviru upodobljena žena v profilu

Preberi več

Kabinetna omara »studiolo«

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omara »studiolo«, orehov les, severna Italija, 2. polovica 16. stoletja, v. 200 cm, inv. št. KZ/250. Omara je sestavljena iz dveh delov. Ima arhitektonsko in reliefno razčlenjeno pročelje. Stoji na nogah v obliki grotesknih levov. Atlanta se odpirata skrivno s posebnim ključem in prekrivata na vsaki strani štiri skrivne predale.

Preberi več

Kabinetna omarica

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Kabinetna omarica, smrekov les, ebenovina, želvovina, slonova kost, Španija, sredina 17. stoletja, v. 224 cm, inv. št. KZ/241. Omarica predstavlja izjemen okrašen primer tovrstnega pohištva, kakršno se je pojavilo v Evropi ob koncu 16. stoletja in je bilo uveljavljeno do prvih desetletij 18. stoletja. Na pročelju omarice je razporejeno 11 predalov, zgoraj jo zaključuje balustrada z bronastima šopkoma v vazicah in atiko z grbom – dvoglavim orlom. Prav na vrhu je med šopkoma kipec Venere z Amorjem.

Preberi več

Posoda z navojnim pokrovom (posoda sv. Notburge)

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Posoda z navojnim pokrovom (posoda sv. Notburge), kositer, dat. 1772,  v. 17,5 cm, inv. št. KZ/1157. Posoda so uporabljali kot posodo za pijačo,ki so jo nosili s sabo na polje. Je tudi sv. Notburge,  zavetnice kmetov. Čutara jebogato okrašena z vegetabilnim okrasjem.

Preberi več

Cev arkebuze

  • Arheologija
  • Srednji vek
Osmerokotna cev arkebuze, bron, druga pol. 15. st., Celje - Mestni križ (klet prve mestne hiše), inv. št. MC 450. Osmerokotna bronasta cev odkrite arkebuze s trombasto razširjenim ustjem. Na zadku cevi je tulasto nasadišče z notranjim premerom 27 mm in globino do 17 mm. Na desni bočni oz. stranski faseti se nahaja dvojno polkroglasto oblikovana vžigalna ponvica za inicijalni smodnik, opremljena s prilegajočim pokrovčkom. Pokrovček je bil pritrjen z bronastim ali medeninastim netom. Spredaj na spodnji faseti je podolgovato pravokotno oblikovano uho z nepravilno okroglo odprtino za pritrditev ce...

Preberi več

Pečatni prstan z gemo

  • Arheologija
  • Antika
Masiven pečatni prstan z gemo, srebo, ahat, 1.-3. stol. n.š., Golobinjek pri Podčrtku, inv. št. R 4033. Na gemi je upodobljen Mars – bog vojne s čelado, sulico in vojaško opremo. Gola moška postava stopa na levo, okoli bokov ji plapola kos lahke tkanine. Motiv z Marsom je bil večkrat upodobljen na rimskih novcih.    

Preberi več

Fragment stenske poslikave s figuralnim motivom dveh račk v ločju

  • Arheologija
  • Antika
Fragment razkošne stenske poslikave s figuralnim motivom dveh račk v ločju, slikan omet, 3. stol. n.š., Celje, Turška mačka, inv. št. R 21762. Odlomek je sestavni del stene, ki je poslikana z manjšimi zaključenimi ploščami, geometrijskimi in rastlinskimi motivi ter različnimi predmeti in vodnimi pticami.

Preberi več

Mozaik z geometričnim motivom iz črnih in belih kock

  • Arheologija
  • Antika
Mozaik z geometričnim motivom iz črnih in belih kock, apnenec, dolomit, 3. stol. n.š., Celje, Turška mačka, inv. št. L 536. Osrednje ornamentalno polje je bilo obdano s pasom belih in pasom črnih kock.  Na ogled v Lapidariju v Stari grofiji.    

Preberi več

Torzo kipa cesarja v nadnaravni velikosti

  • Arheologija
  • Antika
Torzo kipa cesarja v nadnaravni velikosti, pohorski marmor, konec 1. ali začetek 2. stol. n.š., Celje, Knežji dvor, inv. št. L 362. Najverjetneje je krasil forum (glavni trg) Celeje. Kasneje je bil uporabljen kot gradbeni material za izgradnjo temelja poznorimskega stolpa zahodnih mestnih vrat. Sedaj je na ogled v razstavišču Celeia - mesto pod mestom v Knežjem dvoru.  

Preberi več

Maria Lactans (Marija, ki doji)

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Maria Lactans (Marija, ki doji), neznani slikar, 19. stol., o. na les, 33 x 28,5 cm, S/859. Motiv Marije, ki doji dete Jezusa ima izvor v Lukovem evangeliju (Lk 11, 27) in je likovno izpeljan iz bizantinskega motiva Galaktotrophouse. Prizor je postavljen v krajino, ob Mariji in Jezusu je mali Janez Krstnik. Latinsko ime Maria lactans pomeni tisto, ki hrani z mlekom. Motiv je bil priljubljen v italijanski umetnosti 14. Stoletja po reformaciji pa postane redkejši.

Preberi več

Parke

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Parke, pripisano šoli Fransa Florisa de Vriendta, sredina ali konec 16. stol., o. pl., 92 x 120 cm, S/238. Upodobljene so Parke ali grške Moire. Po Heziodu so hčerke Zevsa (rimskega Jupitra ) in Temide, in imajo moč, da smrtnikom v življenju dodelijo slabo ali dobro.  Nit življenja prede Klotho, Lachesis določa usodo, na kocu je Athropos tista, ki nit odreže. Slika pa predstavlja še tri življenjske dobe človeka. Na desni je deklica, ki se naslanja na stol, ob njej mladenka, ki je s hrbtom obrnjena proti nam in veze, nasproti nje pa sedi starejša žena.

Preberi več

Speča Venera

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Speča Venera, neznani slikar, 17. ali 18. stol., o. pl., 100 x 70 cm, S/240. Upodobljena je mlada gola ženska, preko ledij ima le majhno prozorno tančico. Z desno roko si podpira glavo, z levo pa s sramežljivo gesto poskuša zakriti goloto svojega intimnega dela. Z zaprtimi očmi leži na temno rdeči draperiji, ki še bolj poudari diagonalno kompozicijo upodobitve. Naslikani predmeti nas opozarjajo, da ne gre zgolj za ležeči ženski akt, ki je praviloma erotična upodobitev. Erotika je prisotna že v sami elegantni mimiki telesa upodobljenke, posebej jo poudarja kretnja roke, s katero poskuša zakriti...

Preberi več

Ugrabitev Perzefone

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Ugrabitev Perzefone, neznani slikar, 17. ali 18. stol., o. pl., 101 x 143 cm, S/252 Slika Prikazuje Plutona, boga podzemlja, ki ugrabi Perzefono. Motiv je od renesanse naprej v evropski umetnosti pogost. Njegov izvor najdemo v Ovidijevih Metamorfozah, povzel ga je tudi v Fastih. Tradicionalno je ugrabitev uprizorjena tako, da Pluton Perzefono odpelje v podzemlje na vozu, kot to opisuje Ovidij, v tem primeru pa oba jezdita belega konja, ki dirja po zraku. Spodaj levo vidimo mesto, ki ga omenja tudi Ovidij. Na nebu je krilati putto s fanfaro. Pluton ima v roki peščeno uro z iztekajočim peskom, k...

Preberi več

Portret neznanke – model

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Portret neznanke – model; mavec, premaz, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, višina 42,8 cm, širina 32 cm, globina 7,5 cm, inv. št. S-405/1. Eden izmed najlepših ohranjenih modelov v arhivu je precizno izdelan profil neznanke. Pričeska in visok ovratnik nakazujeta na čas konec 19. oziroma začetek 20. stoletja. Mogoče gledamo portret najstarejše hčerke Ludwiga Schütza, Marije. Vodstvo tovarne je prevzela že pred začetkom 1. svetovne vojne.

Preberi več

Čutara – model (pozitiv)

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Čutara – model (pozitiv); mavec, premaz, višina modela 43 cm, višina čutare 32 cm, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, inv. št. S-79. Čutara je bila eden izmed bolj priljubljenih izdelkov Schützove tovarne v zadnji tretjini 19. stoletja. Trebuh je sploščen in na ta del je modelar umestil pod kito cvetja Amorja.

Preberi več

Izlivek vrča – jedro

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Izlivek vrča – jedro; mavec, premaz, višina 27,5 cm, inv. št. S-215. Izlivek je sestavni del vrča za umivalni komplet. Poleg vrča za vodo je bila v kompletu še umivalna skleda in več posod za milo, gobo in slično. Proizvodnja je bila množična, saj se je do danes ohranilo še veliko kompletov v različnih odtenkih glazure. Izlivek je oblikovan kot ribja glava z odprtim gobcem, ker jo davi kača.

Preberi več

Ročaj – kalup

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Ročaj – kalup; mavec, dolžina modela 21 cm, dolžina ročaja 15 cm, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, inv. št. S-344/1. Ročaje so tako kot okrasje v plastiki vlivali posebej in jih naknadno pritrdili na posodo.

Preberi več

Vrč – kalup z jedrom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč – kalup z jedrom; mavec, premaz, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, model številka 2258, višina kalupa 31 cm, višina vrča 26 cm, inv. št. S-389/1. Modelar je oblikoval vrč s poudarjeno tankim vratom, ki ga objame ročaj.

Preberi več

Pladenj – model (pozitiv)

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Pladenj – model (pozitiv); mavec, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, številka modela 52, premer modela 31 cm, premer pladnja 28 cm, inv. št. S-7. Modelar je oblikoval v reliefu metulja, ki seda na cvetico, ostalo površino pa prekril z listi in drobnim grozdičjem. Rob krožnika je vzvalovan.

Preberi več

Posoda, okrasna – kalup z jedrom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Posoda, okrasna – kalup z jedrom; mavec, premaz, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli-številka modela 1427, višina matice 15 cm, višina posode 10 cm, inv. št. S-895/5. Modelar je izoblikoval posodo v globokem reliefu, v medaljonih so cvetlični motivi, na ustju pa maske. Posoda ima nogice.

Preberi več

Krožnik, okrasni – model (pozitiv)

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni – model (pozitiv); mavec, arhiv modelov tovarne Schütz Cilli, datiran 16.11.1891, premer modela 30,5 cm, premer krožnika 27 cm, inv. št. S-624. Modelar je v plitvem reliefu ustvaril odličen rastlinsko cvetlični vzorec, ki je krasil jedro in obod krožnika.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, oljne barve, sign. Schütz Cilli 508, konec 19. stoletja (?), premer 39,9 cm, inv. št. K-1841. Ponovno krožnik s serijsko številko 508. Neznani poslikovalec je uporabil na že glaziranem krožniku oljne barve. Na mreži, ki verjetno simbolizira kletko, sedi papiga, nad njo je naslikan insekt. Zunaj kletke se razprostira bujno zelenje. Poslikovanje krožnikov je bilo priljubljeno med ženskimi pripadnicami višjih slojev.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, poslikava, sign. Schütz Cilli 508, datacija izpisana na zadnji strani »nov 95«, torej november 1895, premer 31,8 cm, inv. št. K-1834. V signaturi je številka 508, kar pomeni, da krožnik sodi v posebno serijo: tovarna je krožnike izdelala in jih neposlikane ponudila na tržišču. Kupovale so jih obrtne šole, pa tudi posamezniki, ki so želeli svojo likovno govorico preizkusiti na keramiki. Poslikovalec tokratnega primerka je skušal dokaj nespretno na keramiko prenesti geometrijsko urejen stiliziran rastlinski motiv.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, plitev relief, sign. Schütz Blansko 486, konec 19. stoletja, premer 30,6 cm, inv. št. K-1833. Osrednji motiv, vitica slaka s popki in odprtimi cvetovi, je vrezan v plitvem reliefu in nato poslikan. Signatura pove, da je bil krožnik izdelan v sestrski tovarni na Moravskem. Krožnike s povsem sličnim motivom najdemo tudi pod signaturo Schütz Cilli. Tovarni sta si modele izmenjevali.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik; bela prst, glazura, poslikava, sign. M&JS VII 2, druga polovica 19. stoletja, premer 24 cm, inv. št. K-1886. Velikost krožnika nakazuje, da bi bil lahko del jedilnega servisa, a predrtina na zadnji strani kaže, da je večja verjetnost, da gre za okrasni krožnik. Celotna površina je poslikana z razgibanim domišljijskim cevtličnim motivom, v centru pa je v črnem upodobljen dvoglavi ptič z nakazanim grbom. Mogoče je poslikovalec imel v mislih habsburški grb. Tudi tokrat nam signatura pove, da gre za izdelek Moritza in Johana Sonnenberga v Nemškem dolu.

Preberi več

Okrasna posoda za lončnico

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Okrasna posoda za lončnico; bela prst, glazura, poslikava, signatura M&JS, druga polovica 19. stoletja, višina 9,8 cm, inv. št. K-1845. Zunanji plašč krasijo tanke krožnice v črnem, v osrednjem delu je poslikan preprost stiliziran motiv rdeče in modre cvetice. Zanimiva je signatura M&S, ki pove, da je bila posoda izdelana v času, ko sta bila lastnika fabrike v Nemškem dolu Moritz in Johan Sonnenberg.

Preberi več

Skleda

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Skleda; bela prst, glazura, poslikava, žig zabrisan, pripisano Deutschenthal Cilli (Nemško dol, danes Slovenski dol), sredina 19. stoletja, višina 10,5 cm, premer 34,8 cm, inv. št. K-1739. Tokrat je poslikovalec stiliziran rastlinski motiv v modrem umestil na zunanji plašč posode, tik pod ustjem. Zanimiva sta ročaja, široka in tesno pritisnjena na ostenje posode.

Preberi več

Oval

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Oval; bela prst, glazura, poslikava, sign. I.H. Deutahl (okrajšava za Nemški dol-danes Slovenski dol), prva polovica 19. stoletja, mere 37,8 cm x 29,4 cm, inv. št. K-1737. Podobno kot pri krožniku pod inv. št. K-1733 tudi oval krasi bidermajerski motiv - droben stiliziran rastlinski dekor v modrem. Motiv je bil splošno priljubljen in so ga uporabljali tudi v drugih firmah. Pomembna pa je signatura; črki I H nas opomnijo, da je bil oval izdelan v času enega izmed prvih lastnikov fabrike, Ignaza Heffeleta.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik; bela prst, glazura, poslikava, sign. Deutschenthal 3 (Nemški dol-danes Slovenski dol), sredina 19. stoletja, premer 21 cm, inv. št. K-1733. Poslikovalec je okrasil zgolj obod krožnika. Na krožnici je nanizal droben stiliziran rastlinski motiv, ter dosegel harmonično celoto, ki je všečna tudi okusu 21. stoletja.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia handgemalt, med obema vojnama, premer 19 cm, inv. št. K-1799. Poslikovalec je dno krožnika poslikal z živalskim motivom jelena v skoku, potem pa na obodu dodal stilizirane rastlinsko-cvetlične motive in na ta način ustvaril enostaven, a prikupen motiv.

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava; sign. Majolika Celeia, med obema vojnama, premer 19,5 cm, inv. št. K-1846/1. K čajnemu servisu so sodili desertni krožniki za pecivo. V osrednji del krožnika je poslikovalec umestil šopek dveh vrtnic in zvončnice, rob krožnika pa okrasil z borduro cvetic iz šopka. Vmesne praznine so zapolnjene z zelenjem.

Preberi več

Čajni servis

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Čajni servis; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia handgemalt, med obema vojnama, višina čajnika s pokrovom 21 cm, višina vrčka 11 cm, višina sladkornice s pokrovom 16,5 cm, višina skodelice 6 cm, premer podstavka za skodelico (na sliki manjka) 15,6 cm, inv. št. K-1749/1-14. Tokrat se je poslikovalec manj potrudil. Osnovni motiv je še vedno šopek treh cvetov, vendar poslikan na hitro in z debelim slikarskim čopičem. Motiv najdemo na trebuhu čajnika, sladkornice in vrčka. Skodelice, podstavke in pokrovke so krašene z borduro, kjer si izmenično sledijo osnovni cvetovi iz šopka. I...

Preberi več

Krožnik, desertni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia handgemalt, med obema vojnama, premer 19 cm, inv. št. K-1744/1. Rob krožnika obdaja tanka zelena črta. Na notranji strani krožnika je za Majoliko Celejo tipičen motiv šopka cvetic v vijolični, modri in rdeči barvi. Osrednji cvet je običajno vrtnica; seveda ne manjka niti z nekaj potezami naslikana živobarvna ptica.

Preberi več

Vazica

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vazica; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia handgemalt, med obema vojnama, v. 13,5 cm, inv. št. K-1771. Model ima proti vrhu zožen vrat, ki je obrobljen z zeleno glazuro. Zunanji plašč je poslikan s šopkom cvetic. Motiv je dodatno obogaten s poslikavo živo pisane ptice v letu.

Preberi več

Posoda za sadje

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Posoda za sadje; bela prst, glazura, poslikava, sign. Majolika Celeia, med obema vojnama, višina 8 cm, ustje 22 cm x 15,5 cm, inv. št. K-1757. Simpatična namizna posoda za sadje je dodatno razgibana s predrtinami ostenja. Notranji plašč je poslikan z običajnim vzorcem treh cvetic v rumeni, rdeči in modri barvi.

Preberi več

Krožnik, okrasni

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, okrasni; bela prst, glazura, relief, sign. SCHÜTZ CILLI B, konec 19. stoletja, premer 67,5 cm, inv. št. K-1954. Na okrasnem krožniku je upodobljen eden izmed najbolj popularnih cesarjev iz habsburške hiše: Maksimiljan I. Sin Friderika III. Habsburškega je vladal že v duhu renesanse, v času od leta 1500 do leta 1519. Izdelovalec modela se je naslonil na portret, ki ga je izdelal Albrecht Dürer (1471-1528), nemški slikar in kipar. Cesar je bil umetnikov pokrovitelj v letih 1512-1519. Na krožniku je poslikovalec uporabil sveže, pastelne barve. Red zlatega runa, ki krasi cesarjeve prsi, j...

Preberi več

Jedilni servis – riba: pladenj

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, pladenj, dolžina 47 cm, širina 24 cm, inv. št. K-2093. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Jedilni servis – riba: skleda

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, skleda, višina 11,9 cm, premer ustja 21,8 cm, inv. št. K-2092. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Jedilni servis – riba: krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, krožnik, premer 23,8 cm, inv. št. K-2102/1-7. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Jedilni servis – riba: skleda za ribjo juho

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, skleda za ribjo juho, višina 8 cm, premer ustja 14,5 cm, inv. št. K-2091/1- 15. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Jedilni servis – riba: jušnik s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Jedilni servis – riba; bela prst, glazura, relief, KIL, sedemdeseta leta 20. stoletja, jušnik s pokrovom, višina s pokrovom 22 cm, dolžina 34,8 cm, ustje 15,7 cm x 24,3 cm, inv. št. K-2096/1. Jedilni servis za ribe je obsegal jušnik s pripadajočimi skledami za ribjo juho, krožnik, pladenj. Kot ročaj je služil plastično oblikovan ribji rep, medtem ko so bile luske in ribja glava poudarjene s plitvim in globokim reliefom. Osnovna glazura je bila rumena, poudarki pa so bili v zeleni ali rjavkasti glazuri.

Preberi več

Okrasna plastika – srna

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Okrasna plastika – srna; bela prst, glazura, KIL Yugoslavija (Liboje), šestdeseta leta 20. stoletja, mere 15,5 cm x 14,5 cm x 7 cm, inv. št. K-2088. V tovarni so v šestdesetih letih kupcem ponudili vrsto manjših, pa tudi nekaj večjih plastik živali: kokoško, leva, zajčka, veverico ….  Plastiko so gospodinje na podeželju pogosto namestile v spalnico, na komodo ali okroglo mizico, ki sta bili sestavni del spalnične opreme. Prekriti sta bili z običajno doma izvezenim okroglim prtičkom.

Preberi več

Vrč za črno kavo

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Vrč za črno kavo; bela prst, glazura, KIL Yugoslavija (Liboje), šestdeseta leta 20. stoletja, višina s pokrovom 18,5 cm, inv. št. K-2090. Oblikovalec je vrč za kavo zasnoval v formi sedeče mačke. Rep služi kot ročaj. Pokrov je v obliki mačje glave, na dnu pa so nakazane tačke. Simpatično podobo dopolnjujeta bela in črna glazura, medtem ko je trakec okoli vratu nakazan v zeleni glazuri. »Mačji servisi« so imeli širok krog oboževalcev. K vrču je sodila še posoda za sladkor ter skodelica s podstavkom.

Preberi več

Plešoča Saloma

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Plešoča Saloma, porcelan, v. 30 cm, inv. št. KZ/377. Avtor plastike je motiv poiskal v znani svetopisemski zgodbi: Herodiada je s pomočjo hčerke Salome dosegla, da je Herod dal obglaviti Janeza Krstnika. V plesnem gibu ujeta Saloma je odeta v krilce, čez prsi je nakazana prepasica. Nakit povzema motiv kače. Pri nogah plesalke leži glava Janeza Krstnika. Detajli plastike so pozlačeni. Signatura razkriva, da je plastika delo znane keramične tovarne Schlagenwald na Češkem.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, desertni; keramika, premer 15,7 cm, inv. št. KZ /628/3. Krožnik spada v komplet desertnih krožnikov, ki so v osrednjem delu krašeni z motivi pokrajin in stavb v pretisku v sivo črni izvedbi. Geometrijska dekoracija krasi obod krožnika. Napis pod pretiskom se glasi Reinhardsbrunn. To je grad v mestecu Friedrichroda blizu Gothe v Turingiji. Zgrajen je bil leta 1827 v angleškem slogu na mestu, kjer je nekoč stal benediktinski samostan. Izdelovalec ni vtisnil signature, z veliko verjetnostjo pa je izdelek ene izmed številnih tovarn keramike v nemških deželah 19. stoletja.

Preberi več

Krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Krožnik, plitev; porcelan, premer 22.7 cm, inv. št. KZ/700/3. Notranji plašč krožnika je subtilno  poslikan s cvetovi vrtnice. Krožnik je vpet v kovinsko mrežo, kar je lastniku omogočilo, da ga je obesil na steno. Na zadnji strani so vtisnjene črke WWL  DALWITZ  2, iz česar lahko sklepamo, da je bil krožnik izdelan v keramični tovarni Dallwitz na Češkem. Inicijalke WWL se verjetno nanašajo na W.W.Lorenza, ki ga arhivi omenjajo v tovarni po letu 1832.

Preberi več

Skledici

  • Kulturna zgodovina
  • Spodnjesavinjska keramika
Skledici, bela prst, premer ustja 16.9 cm, inv. št. KZ/627 in KZ/627/1. Notranji plašč skledice je bogato krašen; podlaga je v pretisku vzorec iz pikic, ki se združujejo v črtast motiv. Čez osnovni vzorec so po vsem plašču raztresene cvetice. Pozorno oko opazi, da se vzorca krašenja razlikujeta. Signatura v obliki sidra na zadnji strani nam pove, da sta bila predmeta izdelana v Davenportu leta 1836.  

Preberi več

Enocevna strelska puška s sistemom Martini-Henry

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Enocevna strelska puška s sistemom Martini-Henry, železo, orehovina, Dunaj (Avstrija), konec 19. stoletja, dolžina 1258 mm, dolžina cevi 770 mm, kaliber 9,5 mm, O/102. Cev je osmerokotna in po notranji strani ožlebljena. Na zgornji strani je muha s ščitnikom, na zadnjem delu pa vrezan napis FZ. DENK IN WIEN. Na podaljšku zaklepa na vratu kopita je optični vizir (diopter). Sistem je na polnjenje od zadaj z enim nabojem s centralnim vžigom z udarno iglo, ki je nameščena v zaklepu. Ščitnik sprožilca in predsprožilca je železen. Za druge prste ima podaljšek. Deluje s spustitvijo ležišča naboja z r...

Preberi več

Pištola z vžigom na netilno kapico

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Pištola z vžigom na netilno kapico, železo, prva polovica 19. stoletja, dolžina 187 mm, dolžina cevi 80 mm, kaliber 14 mm, O/353. Cev je osmerokotna in po notranji strani gladka. Na vrhu cevi je prstanasta odebelitev. Sprožilec je na zgornji strani, mehanizem pa skrit v izdolbini ročaja. Sprožilec je zavit v obliko branika sprožilca. Ročaj je železen in narahlo zavit navzdol. Podobne žepne pištole, ki so bile cele iz železa, so izdelovali v 18. stoletju kot pištole z vžigom na kremen v Veliki Britaniji.

Preberi več

Francoski šlem, model Adrian

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Francoski šlem, model Adrian, barvano jeklo, Francija, 1915/1917, višina 147 mm, O/389. Francoska nizka čelada z grebenom je dobila ime po generalu Adrianu, ki je vodil poskusno izdelavo tega modela. Lobanjski ščitnik je plitev in ima na vrhu greben s podolgovato odprtino. Sprednji krajec je daljši, zadnji krajši. Ta model čelade je bil prvič izdelan leta 1915, kot odgovor na sodobna strelna orožja. Model Adrian je bil prva moderna jeklena čelada in je ostala v uporabi mnogih vojsk še v tridesetih letih 20. stoletja. Vsaka država je imela na čeladi svoj znak, kar se je v boju izkazalo kot slab...

Preberi več

Jatagan

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Jatagan, železo, zlata žica, srebro s pozlato, korale, 1810/1811, dolžina 715 mm, rezilo 590 mm, nožnica 600 mm, O/261. Ročaj je iz masivnega srebra in filigransko bogato okrašen. Okrašena sta tudi spojni trak ročaja in ročajni nastavek z okrasom v obliki lista na rezilu s tordiranimi obročki, granulami, rozetami, romboidnimi ploščicami, koralami, rdečimi kamni in tordirano žico. Na obeh straneh rezila je tavširan ornament. Na eni strani je v arabeski napis: Izdelovalec Abdi, lastnik in posestnik Salih aga. Zanašam se na mojega stvaritelja. Suženj. Ni junaka, kot je Ali, niti meča, kot je Zulf...

Preberi več

Helebarda

  • Kulturna zgodovina
  • Orožje
Helebarda, železo, les, 15./16. stoletje, dolžina 1435 mm, dolžina železnega dela 805 mm, O/29. Novejši lesen drog je pritrjen v kratek železni nasadilni tulec, ki na vrhu prehaja v bodno ost. Ost je na eni strani dopolnjena z rezilom sekire v obliki trapeza, na drugi pa s koničastim rezilom, imenovanim »vranji kljun«. Dve dolgi kovinski ušesi, ki izhajata iz nasadilnega tulca, nalegata na leseni ročaj orožja in ga s tem krepita. Na vranjem kljunu je značka delavnice, ki jo August Demmin omenja kot značko švicarske delavnice iz 15. stoletja.

Preberi več

Kozarec na nogi

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Kozarec na nogi, rjavo obarvano steklo, glažuta v Olimju, okoli 1880, višina 13,9 cm, inv. št. KZ 72 Kozarec je vlivan v kalup. Steklo je rjavo obarvano, podstavek in noga gladka, kupa konične oblike. Kozarec nima cementiranja, gornji rob je zaobljen. Klasična oblika kozarca namenjenega pitju vode ali vina, ki je bil preprost izdelek domačih steklarn. Steklarna v Olimju pri Podčetrtku je delovala le kratek čas. Lastnik steklarne je bil Josef Fieglmüller, brat lastnika steklarne v Loki pri Žusmu Leopolda Fieglmüllerja. Asortiman izdelkov steklarne v Olimju je po virih obsegal predvsem pivsko po...

Preberi več

Zdraviliški kozarec

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Zdraviliški kozarec, brezbarvno in obarvano steklo, Rakovec nad Vitanjem, sredina 19. stoletja, višina 11,2 cm, inv. št. KZ 84 Kozarec je osemkotne oblike, Dno je gladko, osrednji del je rezan v osempasov, ki so iz brezbarvnega stekla.Kot okras na kozarcu je izrisana mreža in rdeče lazurne barve. Na kozarcu so tri polja, ki so krašene z brušenimi vedutami Zdravilišča Dobrna, Lemberga in velenjskega gradu. Pod brušenim okrasjem napisi  Schloss Wölenn, Lemberg in Neuhaus. Gre za tip zdraviliškega spominka, ki se je uveljavil v zdraviliščih od sredine 19. stoletja dalje. Kozarci so bili v rabi za...

Preberi več

Kozarec

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Kozarec, brezbarvno steklo z zračnimi mehurčki, Kozjanske steklarne(?), druga polovica 19 stoletja, višina 8,6 cm, inv. št. KZ 74 Kozarec je izdelan iz brezbarvnega stekla. Steklena masa je vlita v kalup. V steklu so mehurčki zraka. Dno in stene kozarca so odebeljene, gornji rob je zaobljen. Tip kozarca, brez cementiranja je splošen tip, ki ga najdemo v tem času na podeželju. S svojim izgledom nas spominja na steklenice »štefanskega« tipa. Kozarec je bil v rabi za pitje vina in vode.

Preberi več

Nagrobnik Gaja Julija Vepa (C. CAIVS VEPO)

  • Arheologija
  • Antika
Nagrobnik Gaja Julija Vepa (C. CAIVS VEPO), Celje, sv. Danijel, pohorski marmor, leto 14 n.š., inv. št. : L 137 Nagrobnik Gaja Julija Vepa (C. CAIVS VEPO) je najstarejši dokumentiran napis iz Celeje.

Preberi več

Kristogram iz Vipote nad Pečovnikom

  • Arheologija
  • Pozna antika
Kristogram iz Vipote nad Pečovnikom, konec 4. st., premer 28,2 cm, PMC, inv.št. PA2129 Kristogram je bil del zgodnjekrščanske cerkvene opreme, bronastega lestenca, ki je verjetno osvetljeval veliko celejansko baziliko. Sklepamo, da so verniki v nemirnih časih ob koncu 4. stoletja iz nje pobrali vse zaklade, ki so jih lahko na hitro prenesli na le dobre tri kilometre oddaljeno začasno pribežališče na Vipoti. Lestenec je bil sestavljen iz močne verige, narejene iz sodčkastih in esastih členov, in vsaj dveh kristogramov, morda pa je vseboval tudi ploščo z imenom darovalca. En kristogram je cel, o...

Preberi več

Šilce za žganje

  • Kulturna zgodovina
  • Steklo
Šilce za žganje, zelenkasto steklo, Jurklošter(?), sredina 19. stoletja, višina 11,2 cm, inv. št. KZ 1007 Šilce za žganje je preprost glažutarski izdelek pihanega stekla v lesen kalup. Podstavek je odebeljen, noga valjasta in gladka, kupa ima obliko zvona. Dno kupe je rahlo razširjeno v obliko žmule, medtem ko je osrednji del kupe lepo zvonasto oblikovan. Kozarček ni cementiran, gornji rob je zaobljen. Barva stekla nam kaže klasično barvo »gozdnega« stekla, kakršnega so izdelovale glažute na našem območju. Zelenkasta barva stekla je posledica prisotnosti kovinskih, predvsem železovih oksidov v...

Preberi več