Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 193

Razvaline antičnega templja

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Razvaline antičnega templja, Stef. Della Bella, jedkanica, ok. 1643–47, sign. l.sp., 133 × 135 mm, inv. št. G/II – 97. Zadnja, 13. upodobitev iz serije »Rimske pokrajine in ruševine«, predstavlja ostaline templja v rimski pokrajini. Na desni v ozadju je pastir na konju, ki čuva čredo goveda ki se sproščeno pase po pokrajini. Stefano Della Bella je bil italijanski risar in grafik. Rodil se je v umetniški družini leta 1610 v Firencah, kjer je leta 1664 tudi umrl. Kot otrok se je učil v zlatarskih delavnicah, kjer je spoznal orodje in tehnike, ki jih je kasneje uporabljal pri svojem delu. Jedkani...

Preberi več

Dioklecijanove terme

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Dioklecijanove terme,  Stef. Della Bella, jedkanica, ok. 1643–48, sign. l.sp., 133 × 135 mm, inv. št. G/II – 96. Na okroglem odtisu so v ozadju ostanki Dioklecijanovih term. Pred njimi je v srednjem planu nekaj konj in ljudi. V prvem planu pa na levi leži in počiva pastir, na desni pa so trije konji. Gre za predzadnjo 12. upodobitev v seriji. Stara kopija je v obratnem položaju.

Preberi več

Piramida Caiusa Cestiusa

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Piramida Caiusa Cestiusa,  Stef. Della Bella, jedkanica, ok. 1643–48, sign. l.sp., 133 × 135 mm, inv. št. G/II – 95. Zanimiva kompozicija pred nami prikazuje znamenito piramido Caiusa Cestiusa na levi strani, kjer sedi v senci razvaline pastir. Na sredini se pase konj ob njem pa je na desni kobila z žrebičkom, ki sesa. List je 11 po vrsti in je stara kopija v obratnem položaju.

Preberi več

Pokrajina z ležečim konjem

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Pokrajina z ležečim konjem,  Stef. Della Bella, jedkanica, ok. 1643–48, sign. l.sp., 133 × 135 mm, inv. št. G/II – 94. V ospredju sredi razgibane pokrajine porasle z drevesi in grmovjem, leži konj, ob katerem se mirno pasejo ostale živali. Na desni strani v travi sedita dva pastirja, za njima vidimo med griči tudi vodni slap. Številka 10 v zgornjem desnem kotu označuje za kateri zaporedni motiv v seriji gre. V papirju je vodni znak v obliki trilista v krogu s krono. List je stara kopija in je v obratnem položaju.

Preberi več

Konstantinov slavolok

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Konstantinov slavolok,  Stef. Della Bella, jedkanica, ok. 1643–48, sign. l.sp., 133 × 135 mm, inv. št. G/II – 93. Na 9. upodobitvi iz serije »Rimske pokrajine in ruševine«, se na levi strani v nebo mogočno dvigajo ostanki Koloseja na desni, na nasprotni strani pa stoji Konstantinov slavolok. V ospredju je na sredni na tleh kamen z isklesanim napisom »SPQR«, levo pa stoji konj. V ozadju je med obema ruševinama upoodbljeno živahno dogajanje, kjer prepoznama tudi boj dveh konjenikov. Gre za staro kopijo v obratnem položaju.

Preberi več

Kolosej

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Kolosej, Stef. Della Bella, jedkanica, ok. 1643–48, sign. l.sp., 133 × 136 mm, inv. št. G/II – 92. Pred veličastnimi ruševinami rimskega koloseja, ki zavzema večino motiva, vidimo dve čredi, ki se premikata proti amfiteatru. V papirju je vidni vodni znak v obliki trilista v krogu s krono. List je stara kopija in je v obratnem položaju in 8. zapovrstjo v seriji.

Preberi več

Trojni slap

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Trojni slap, Stef. Della Bella, jedkanica, ok. 1643–48, sign. l.sp., 133 × 136 mm, inv. št. G/II – 91. Motiv prikazuje trojni vodni slap. Na levi strani je na robu skale mrtvo drevo, za njim v daljavi se v višino dviga hrib, pod katerim je čreda krav.List je stara kopija v obratnem položaju in je iz serije »Rimske pokrajine in ruševine«.

Preberi več

Govedo v dolini

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Govedo v dolini, Stef. Della Bella, jedkanica, ok.1646, sign. l. sp., 134 × 137 mm  inv. št. G/II – 90. Upodobitev, na kateri vidimo govedo, ki prečka dolino, je šesta po vrsti iz serije »Rimske pokrajine in ruševine«, o čemer priča število 6 zgoraj desno. Dolino obdaja na desni strani gozd, na skrajni levi pa stoji samotno drevo. V ozadju na desni je še jezdec na konju, pod drevesom na levi pa počiva pastir. V papirju je vidni vodni znak v obliki trilista v krogu s krono. Kot pri vseh prejšnjih primerih gre tudi tokrat za staro kopijo, ki je v obratnem položaju.

Preberi več

Pokrajina s Korintskim kapitelom na tleh

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Pokrajina s Korintskim kapitelom na tleh, Stef. Della Bella, jedkanica, ok.1646, sign. l. sp., 134 × 135 mm, inv. št. G/II – 89. Na listu iz serije »Rimske pokrajine in ruševine«, je v ospredju na desni strani na tleh ležeči korintski kapitel.  Za njim vidimo ob robu spomenik s figurami v nizkem reliefu. Od sredine proti desni strani pa so različne domače živali in dva pastirja. V ozadju so upodobljene ruševine. Desno zgoraj pa nam število štiri pove, za kateri zaporedni list iz serije gre.

Preberi več

Veter v gozdu

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Veter v gozdu, Stef. Della Bella, jedkanica, ok. 1646, sign. l. sp., 134 × 135 mm, inv. št. G/II – 88. List je iz serije »Rimske pokrajine in ruševine«. Številka desno zgoraj nam pove, da gre za tretji zaporedni list v seriji. Upodobitev prikazuje z drevesi poraščeno pokrajino, v kateri je viharni veter zajel dva konjenika. Ker gre za staro kopijo v obratnem položaju, vidimo, da na našem odtisu veter piha z desne stran, saj so dreves in ogrinjali jezdecev obrnKena proti levi, kar je v nasprotni smeti od izvornega odtisa, kar lahko primerjam z listom, ki ga hrani tudi Metropolitanski muzej umet...

Preberi več

Campo Vaccino

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Campo Vaccino, Stef. Della Bella, jedkanica ok. 1646, sign. l. sp., 134 × 137 mm, inv. št. G/II – 87. List je iz serije »Rimske pokrajine in ruševine«. Številka desno zgoraj nam pove, da gre za drugi list od skupno trinajstih. V tem primeru gre za staro kopijo, ki je v obratnem položaju; tako vidimo v ospredju na levi počivati bivola, za katerim je skrajno levo fontana. Na desni strani stoji, proti nam obrnjeni, pastir, ki se naslanja na svojo palico, ob njem pa na travi zraven kamnite ruševine počiva drugi pastir. V ozadju je avtor dodal tudi druge človeške figure in živali za katerimi se raz...

Preberi več

Chalcographia iz Rima

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Chalcographia iz Rima, Stef. Della Bella, naslovna stran serije Rimske pokrajine in ruševine, jedkanica, ok. 1646, sign., l. sp.: Stef. Della Bella inuent fecit, 134 × 136 mm, inv. št. G/II – 86. Med svojim bivanjem v Rimu od 1533 do 1639. leta, je S. Della Bella napolnil svojo skicirko z risbami antičnih razvalin in okoliških krajin. Skice so mu služile kot navdih za serijo trinajstih jedkanic, ki jo je zaključil okoli leta 1646, po tem, ko se je preselil v Pariz. Na petih jedkanicah je Della Bella prikazal prepoznavne antične kraje in spomenike, od katerih pa nobenega ne vidimo v celoti. Ume...

Preberi več

Pastir in govedo

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Pastir in govedo, Stefano Della Bella, jedkanica,  ok. 1646, sign. sp.: Stef. della Bella florentinus fecit; Gartres excud. Cum Privil Regis. 106 × 156 mm, inv. št. G/II – 85. List je iz serije Diverses figures et griffonnemens (Različne figure in skice), ki je nastala okoli leta 1646. V našem primeru gre za odtis prvega stanja plošče, v papirju pa je vodni znak, ki ni določljiv. V omenjeni seriji so nastali različni motivi, študije moških glav v profilu in z različnimi pokrivali; skice celo postavnih figur v različnih položajih, študije živali, kot so konji ali govedo. Na predstavljenem prime...

Preberi več

Alegorija človeškega življenja-Humana complexio

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Alegorija človeškega življenja-Humana complexio, Johannes Wierix in Willem van Haecht, po 1579, bakrorez, 23,7 x 19,2 cm, sign. d. sp.:  Wil Godef IIV. Haecht com. Excu. In F. Poevrbvs, inv. št. G/II – 84. Na sredini je upodobljen goli otrok ob vznožju drevesa, ki si z desno roko naslonjeno na lobanjo podpira glavo, z levo, pokrčeno nogo pa se opira ob ležečega leva, ki je personifikacija moči in zaščite pred zlom. V levi roki drži peščeno uro in s kazalcem kaže proti napisu »Christus« na nebu, kamor je usmeril tudi svoj pogled. Levi spodnji vogal zaseda lisica, nad njo sta ob človeški lobanji...

Preberi več

Počitek na begu v Egipt

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Počitek na begu v Egipt, Jakob de Gheyn ml., originalna plošča 1589, bakrorez, sign: CC. Inue. A 1589, J. Gheyn sculp. C. Vischer exc., napis: Castos casta decent.: Puer hic castissimus, illa Mater Virgo quidem, castus et ipse Jöseph, 26,7 x 2,12 cm, inv. št. G/II – 83. Bakrorez je odtis III. stanja plošče, ki jo je izdelala delavnica Jakoba de Gheyna (ok. 1565–1629). Motiv prikazuje počitek svete družine na begu v Egipt. Motiv izvira iz Matejevega evangelija, ki ne omenja počitka, le ta izhaja iz apokrifnih poročil. Vsa pozornost je osredotočena na sedečo Devico Marijo, ki doji otroka Jezusa....

Preberi več

Marija Magdalena – spokornica

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Marija Magdalena – spokornica, Jakob de Gheyn ml., ok. 1595, bakrorez,sign: K. Mandere inuen. J. Geyn excu., napis: Dum pedibus peccata trahit sua numine Christi; 20,4 x 14,7 cm, inv. št. G/II – 82. Upodobitev spokornice Marije Magdalene je nastala po risbi Karla van Mandrja, ki je zasnoval serijo osmih risb z motivi spokorjenih svetopisemskih grešnikov Stare in Nove zaveze. Po van Manderjevih predlogah je bakroreze izdelala delavnica Jakoba de Gheyna (ok. 1565–1629), ki je bil takrat eden največjih risarjev svojega časa na Nizozemskem. Najprej se je učil pri svojem očetu nato pa pri Hendricku...

Preberi več