Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 126

Slovesna oprava in vsakodnevna noša tajvanskih staroselk, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC.Razglednica je sestavljena iz treh fotografij, ki so nastale kot del japonskih etnoloških atlasov o tajvanskih staroselcih, v katerih so prikazani tipični pripadniki posameznih ljudstev, njihova oblačilna in bivanjska kultura, vsakodnevna opravila in podobno. Zaradi strganega roba iz japonskega naslova ni mogoče razbrati, katero ljudstvo je prikazano. Alma je na hrbtni strani pripisala »Tajalski divjaki (pri njih sem bila).«Na portretih so jasno razvidne tudi obrazne tetovaže. O Tajalih in tetoviranju je na eni od popotnih skic poročala: »Vsi Tajali so...

Preberi več

Sampani na Biserni reki, Kanton, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC.Na jugu Kitajske se je Karlinova nekajkrat peljala s sampani, ki so se uporabljali za transport, ribolov ter bivanje na rekah, jezerih in neposredno ob morskih obalah.V potopisu Samotno potovanje je zapisala:»Sampani so majhni čolni z bambusovimi strehami, pod katerimi je začetek sobe. Na stenah visijo čedne slike bogov, klop pa včasih celo pokriva z zmaji poslikana ruta. To je bivanjski prostor brodarja in njegove družine. Tukaj jedo, živijo, spijo in umrejo. Kuhinja je zadaj, opremljena s štedilnikom na leseno oglje, nekaj zaboji in skledami. Pes in ...

Preberi več

Vodnik kamele v Pekingu, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC.Karlinova je nadvse rada pohajkovala po pekinških ulicah in opazovala življenje domačinov, ki jo je pisateljsko zelo navdihovalo. V potopisu Samotno potovanje je zapisala, da »polovice svojih novel ne bi napisala, če se ne bi toliko potikala po zakotnih uličicah, kjer je kar kipelo skrivnosti.« Bolj kot tujska četrt z veleposlaništvi so ji bili ljubi kitajski deli Pekinga.Razglednica je naslovljena le kot Peking, na hrbtno stran pa je pripisala: »Vodnik kamele na ulici Hatamon.« Ulico, ki nosi ime po vratih v vzhodnem delu pekinškega obzidja, je imenov...

Preberi več

Nosilnica za nevesto, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC.Razglednica ni naslovljena, Karlinova pa je na hrbtno stran napisala »nosilnica za nevesto«. Iz svoje podstrešne sobe v Pekingu je pogosto opazovala življenje na sosednjih dvoriščih.V potopisu Samotno potovanje je zapisala:»Če sem se povzpela do tretjega okna, ki je bilovzidano precej visoko, sem lahko gledala čez tri dvoriščain nekega dne je bila v sosednjih hiši na desni svatba.Pred vhodom je bil postavljen baldahin, muzikantjeso bobnali, piskali, žvižgali, vreščali ter veselo igrali nagosli in naposled se je pred škrlatno rdečo, z zlatom izvezenonos...

Preberi več

Tempelj neba oziroma Nebeški tempelj;, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC.⁠⁠Tempelj neba (dobesedno Oltar nebu) je verski kompleks, ki so ga začeli graditi na začetku 15. stoletja. V njem so cesarji dinastij Ming (1368–1644) in Čing (kit. Qing) (1644–1911) opravljali daritve nebu oziroma najvišji sili, ki uravnava celoten svet, da bi cesarstvu zagotovili dobro letino. Kompleks sestavlja več objektov, med katerimi je najbolj prepoznavna na razglednici upodobljena Dvorana molitve za bogato žetev, ki je bila uporabljena tudi kot emblem pekinških olimpijskih iger leta 2008.⁠Tako kot na Japonskem je Karlinova tudi na Kitajskem na...

Preberi več

Korejska četrt v Seulu, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC.⁠⁠»Torej, v Seulu sem! Srce mi veselo razbija, kakor bi bila nekoč, v katerem od prejšnjih življenj (gotovo sem bila moški), tukaj zelo srečna,« je v potopisu Samotno potovanje zapisala Karlinova. ⁠⁠V japonskem kolonialnem obdobju so bili nekateri deli Seula po arhitekturi zelo japonski ali sodobno zahodnjaški, iz različnih zapisov pa je mogoče razbrati, da so Karlinovo prevzeli prav korejski elementi. Ob tem ni nepomembno, da je bila Koreja na Zahodu takrat še dokaj neznana.⁠

Preberi več

Budovi kipci v templju Sogvang-sa (Sŏgwang-sa), razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC.⁠⁠Tempelj Sogvang-sa v okraju Kosan, v današnji Severni Koreji, je bil nekdaj eden največjih budističnih tempeljskih kompleksov na Korejskem polotoku. Ustanovili so ga leta 1386. Velik del od več kot 50 stavb, ki so ga sestavljale, in zakladov, ki so jih te skrivale, je bilo uničenih v ameriškem bombardiranju med korejsko vojno. ⁠Ko je Karlinova potovala po Koreji, je bila ta del japonskega imperija in tempelj, ki je ležal ob novi železniški progi med prestolnico Seul in obalnim mestom Vonsan (Wonsan), je postal pomembna turistična atrakcija. Karlinova...

Preberi več

Kopalci v onsenu Ijo Dogo (Iyo Dōgo onsen), razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alma M. Karlin, PMC.⁠ ⁠  Na Japonskem mrgoli onsenov, kopališč z zdravilnimi termalnimi vrelci. Kopanje v vroči vodi ima tako naravo ritualnega čiščenja kot sproščenega druženja. ⁠ Toplice Dogo (Dōgo) v okraju Ijo (Iyo) na otoku Šikoku (Shikoku) veljajo za najstarejši japonski onsen. ⁠ Karlinova je obiskala vsaj dvoje znanih toplic: Hakone blizu Tokia in Beppu na otoku Kjušu (Kyushu), od koder je prinesla brisačo tenugui (K 170). ⁠ V potopisu Samotno potovanje je tudi večkrat poročala⁠ o svojih prigodah s kopanjem na Japonskem, med drugim o tem, da v javnih kopališčih (ja...

Preberi več

Nova Jošivara (Yoshiwara) – tokijska rdeča četrt, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC.Nova Jošivara (Yoshiwara) je bila rdeča četrt (jukaku, jap. yukaku) na severu Eda (današnji Tokio), kjer so od sredine 17. stoletja in vse do prepovedi prostitucije leta 1958 lahko uradno obratovale javne hiše. Obiskovalcem so bile na voljo tudi druge vrste zabave, od gledališča, plesa, umetnic gejš (jap. geisha), tu so delovali mnogi umetniki.V eni od popotnih skic, objavljenih v celjskem časopisu Cillier Zeitung, je Alma popisala svoje vtise iz četrti, ki jo je obiskala v družbi mladega slikarja. Med drugim je zapisala, da v nasprotju z ženskami na Z...

Preberi več

Japonski plesalki, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMCKolorirana razglednica spada v nadvse priljubljeno zvrst razglednic s prizori tradicionalnega japonskega življenja, ki so jih v času obiska Karlinove zaradi napredka v tehniki na Japonskem množično tiskali, predvsem kot spominke za tuje obiskovalce. Plesalki na sliki sta odeti v pisane pomladne kimone, pričeski pa jima zaljšajo cvetoče vejice japonske češnje.Na hrbtni strani razglednice je zapisala »Ples češnjevih cvetov, Kjoto«. Morda si je Karlinova prav tam ogledala podobno plesno predstavo.Danes je nadvse priljubljen ples s pahljačo na znano melodij...

Preberi več

Veliki Buda v Kamakuri, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alma M. Karlin, PMC.Kamakura, mestece nedaleč od Tokia, je bilo od konca 12. do prvih desetletij 14. stoletja najpomembnejše središče vojaške moči na Japonskem, sočasno s pojavom samurajev pa so se razvile nove šole budizma, ki še danes spadajo med najvplivnejše na Japonskem.Karlinovo je »mirna ribiška vas« zelo očarala, tako je zapisala v potopisu Samotno potovanje, še zlasti pa jo je prevzel orjaški bronasti kip sedečega Bude iz leta 1252. Na hrbtni strani razglednice je zapisala, da je na sliki tudi ginko, v ozadju pa čajnica.V zbirki razglednic Alme M. Karlin je ohran...

Preberi več

Tajvanski staroselci, razglednica

  • Etnologija
  • Zbirka razglednic Alme M. Karlin
Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, PMC. Tajvanski staroselci so prvotni prebivalci Tajvana, ki so se na otok priseljevali pred 5 do 6 tisoč leti. Jezikovno in genetsko spadajo med avstronezijska ljudstva, med njimi so jim najbližji današnji Polinezijci, Mikronezijci in ljudstva s severa filipinskega arhipelaga.Iz zgodovinskih virov je razvidno, da so na otok v majhnem številu stoletja prihajali kitajski in japonski trgovci in pirati, leta 1542 pa so ga na evropske zemljevide postavili tudi Portugalci, a so tajvanski staroselci do 17. stoletja živeli razmeroma v osami. Z nizozemsko kolonizac...

Preberi več

Zložljiva japonska pahljača brisé

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Zložljiva pahljača brisé, les, lak, svilen trak, Japonska, kon. 19. st. ali zač.20. st., v. 23,5 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 345.Pahljača je izdelana iz lesa japonske ciprese (jap. hinoki). Ta je pretežno svetle ali bele barve in po navadi brez grč, zaradi česar je še posebej primeren za izdelavo pahljač. Posamezne lesene letvice so povezane s svilenim trakom.Takšen način izdelave japonske zložljive pahljače je najstarejši in izvira že iz 9. stoletja. Zelo je bil priljubljen na dvorih v obdobju Hejan (jap. Heian). Po navadi les ni pobarvan ali je pobarvan le v svetlih tonih.Takšne nebarvane...

Preberi več

Zložljiva japonska pahljača brisé

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Zložljiva pahljača brisé, les, svilen trak, Japonska, kon. 19. st. ali zač. 20. st.,v. 23,5 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 161.Pahljača je izdelana iz lesa japonske ciprese (jap. hinoki). Ta je pretežno svetle ali bele barve inpo navadi brez grč, zaradi česar je še posebej primeren za izdelavo pahljač. Posamezne lesene letvice so povezane s svilenim trakom.Takšen način izdelave japonske zložljive pahljače je najstarejši in izvira že iz 9. stoletja. Zelo je bil priljubljen na dvorih v obdobju Hejan (jap. Heian). Po navadi les ni pobarvan, kot v tem primeru, ali je pobarvan le v svetlih tonih.Ta...

Preberi več

Ovalna pahljača učiva za večkratno uporabo

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Ovalna pahljača učiva (jap. uchiwa), bambus, papir, barvni tisk, Japonska, 1880–1900, zbirka Alme Karlin, PMC, K 83.Pahljača je poslikana na eni strani, zadnja stran pa je prazna. Na pahljači pa sta upodobljeni dve ženski, ki sta obrnjeni druga proti drugi in se pripravljata na čajni obred.Slike so natisnili na papir kvadrataste oblike, tega so nalepili na ogrodje pahljače in ga nato obrezali. Če leseno ogrodje pahljače ni bilo poškodovano, so to lahko naredili večkrat. Slike, ki so jih uporabili, so bile reprodukcije tiskov slavnih slikarjev, kot je na primer Hiroshige.

Preberi več

Ovalna pahljača učiva za večkratno uporabo

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Ovalna pahljača učiva (jap. uchiwa), bambus, papir, barvni tisk, Japonska, 1880–1900, zbirka Alme Karlin, PMC, K 82.Pahljača je poslikana na eni strani, zadnja stran pa je prazna. Na pahljači je natisnjen motiv ptice in cvetja kačo-e (jap. kachō-e), cvetlica je rdeče in rumene barve, listi so zeleni. Gre za rododendron, ki je znana kot roža višin ali kraljica rož in simbolizira nekaj veličastnega, težko dostopnega. Ptica je pogorelček, ki je povezan s prihodom pomladi.Slike so natisnili na papir kvadrataste oblike, tega so nalepili na ogrodje pahljače in ga nato obrezali. Če leseno ogrodje pah...

Preberi več