Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 89

Igralec gledališča kabuki Onoe Kikugorō V.

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Igralec gledališča kabuki Onoe Kikugorō V. v vlogi Tadanobuja, barvni tisk, Japonska, kon. 19. st. ali zač. 20. st., v. 14,2 cm, š. 9,4 cm (brez okvirja), zbirka Alme Karlin, PMC, K 62.

Preberi več

Fotografija Vsakodnevno kopanje

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Vsakodnevno kopanje, kolorirarna fotografija v lesenem okvirju, Japonska, kon. 19 st. ali zač. 20. st., v. 10,3 cm, š. 15,4 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K192.

Preberi več

Fotografija Pranje perila

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Pranje perila, kolorirarna fotografija v lesenem okvirju, Japonska, kon. 19 st. ali zač. 20. st., v. 15,3 cm, š. 10,2 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 191.

Preberi več

Fotografija Žensko druženje ob kosilu v japonski sobi

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Žensko druženje ob kosilu v japonski sobi, kolorirarna fotografija v lesenem okvirju, Japonska, kon. 19 st. ali zač. 20. st., v. 21,7 cm, š. 26,7 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 190. 

Preberi več

Kipec Bude iz Kamakure – spominek

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Kipec Bude iz Kamakure – spominek, bron, Japonska, zač. 20. st. (?), v. 4,7 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 23.   

Preberi več

Kipec bodisatve Guanjin (Guanyin)

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Kipec bodisatve Guanjin (Guanyin), porcelan, Kitajska ali Japonska, zač. 20. st. (?), v. 21,3 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 330. Kipec je bil izdelan iz belega porcelana tipa blanc de chine, najverjetneje na Kitajskem, kjer se ta tip porcelana imenuje dehua – po okrožju v provinci Fudžjan (Fujian), kjer ga izdelujejo. Porcelan dehua je prekrit s prozorno glazuro, ki zelo natančno prekriva porcelansko osnovo, s čimer nastane poseben videz tega porcelana. Dehua in njegova japonska različica hakudži (jap. hakuji) sta običajno neokrašena, izdelki so v celoti neposlikani.Kipec prikazuje bodisatvo ...

Preberi več

Budistični zvon na stojalu

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Budistični zvon na stojalu, les, medenina, srebrni okras, Kitajska, zač. 20. st. (?), v. 42 cm, š. 24,5 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 328/1-3. Budistični zvon, izdelan iz medenine, je obešen v z rezbarijo okrašen okvir iz temnega lesa. Zvon je okrašen z motivom zmaja z zavitimi rožički in štirimi kremplji. Zmaj je upodobljen, kako lovi biser, ki v budistični simboliki pomeni modrost. Na obeh straneh lesenega okvirja sta upodobljeni še dve stilizirani figuri zmajev s steklenimi očmi in luskami. Na vrhnjem delu okvirja je upodobljen tempelj. Okras na lesenem okvirju je poudarjen z vdelanimi val...

Preberi več

Maska tengu

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Maska tengu, bron, polihromacija, Japonska, zač. 20. st., v. 6,6 cm, š. 4,1 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 24. Majhna miniaturna maska ​​tengu je črna, na nekaterih mestih obarvana z rdečo in zlato barvo. Tengu v šintoizmu predstavlja nadnaravno bitje, kami ali jokaj (jap. yōkai), oziroma mistično bitje v obliki ptiča; maska v naravni velikosti z njegovo podobo je večkrat uporabljena pri šintoistični glasbi in plesu, ki so ključni za ritualno versko prakso šintoizma, prav tako je njegov lik pogosto uporabljen za tematiko v komičnem monologu rakugo. Najpomembnejša značilnost maske je dolg nos i...

Preberi več

Okrasni ali spominski mobile

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Mobile, les, blago, papir in plastika, Japonska, zač. 20. st., d. nosilca 20 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 157. Na Japonskem so ob pomembnih dogodkih izdelovali predmete z imeni in letnicami ter so jih podarjali ali prodajali za spomin. Poleg mobile so bili takšni predmeti tudi pahljače ali brisače tenugui. Okrasni ali spominski mobile K 157 je posvečen velikemu jokozuni (jap. yokozuni), prvaku v sumu Ōnishiki Uichirō, in izvira iz dvajsetih let 20. stoletja, natančneje iz leta 1923 v čast borčevi upokojitvi ali iz leta 1922, ko je kot prvi jokozuna opravil jokozunski obred vstopanja v ring j...

Preberi več

Senčilo za svetilko

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Senčilo za svetilko, les, poslikana tkanina, kovina, Kitajska, kon. 19. ali zač. 20. st., š. 10,8 cm, v. 14,5 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 59. Senčilo za svetilko je sestavljeno iz štirih stranic, ki tvorijo ohišje kvadrataste oblike. Na vsakem gornjem vogalu ohišja so pritrjene štiri medeninaste verižice. Vsi zgornji deli stranic so izrezljani, na sredini vzorca je stilizirana oblika pismenke šou (kit. shou), ki v kitajskem jeziku pomeni dolgo življenje. V notranjosti sta vidni manjši vdolbini, ki sta bili najverjetneje namenjeni nosilcu za postavitev elementa, ki oddaja svetlobo. V okvirje...

Preberi več

Japonska brisača za roke tenugui

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Japonska brisača za roke tenugui, bombaž, Japonska, zač. 20. st., d. 83 cm, š. 35 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 170.Japonska brisača za roke tenuguij e iz gostišča Hinago rjokan (Hinago ryokan) iz mesta Beppu z več naravnimi vrelci, na otoku Kjušu (Kyushu).  

Preberi več

Svilen prtiček z motivom nebeškega mostu

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Svilen prtiček z motivom nebeškega mostu, svila, Japonska, zač. 20. st., Zbirka Alme Karlin, PMC K 168. Nebeški most (jap. Ama no Hashidate), ena izmed treh najbolj slavnih japonskih naravnih znamenitosti, je naravni peščeni nasip, dolg 3,3 km. Povezuje nasprotni strani zaliva Mijazu (Miyazu), ki je na severu prefekture Kjoto (Kyoto). Ker spominja na pot med nebom in zemljo, se imenuje nebeški most, zaradi naravne lepote pa ga občudujejo že več stoletij.

Preberi več

Svileni trak pravokotne oblike za rob rokava

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Trak za rob rokava z motivom vrta, paviljonov in mostov, svila, vezenina, Kitajska, kon. 19. st. ali zač. 20. st., Zbirka Alme Karlin, PMC, K 167. Kitajska ženska oblačila iz dinastije Čing (kit. Qing) (1644–1911) so imela velike široke rokave, ki so jih ob zaključkih krasili bogato vezeni svileni trakovi. Ti so bili izdelani iz različnih vrst svile – najbolj priljubljen je bil svileni damask – in v različnih tehnikah ter bogato okrašeni z motivi raznega cvetja, sadja, ptic, metuljev, konjev in drugih živali, predvsem pa simbolov, ki so prinašali srečo, dolgo življenje, srečen zakon in veliko ...

Preberi več

Dekorativni snemljivi ovratnik za kimono han'eri

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Dekorativni snemljivi ovratnik za kimono han'eri, svila z vezenino, Japonska, zač. 20. st., Zbirka Alme Karlin, PMC, K 166. Dekorativni snemljivi ovratnik za kimono han'eri se je nosil tako, da je bil po dolžini prepognjen na polovico in nameščen okoli vratu, tako se je kot ovratnik nosil pod kimonom. Pri uporabi je viden samo pregibni rob ovratnika. Pri uradnem kimonu je bil ovratnik han'eri tudi zaščita dela oblačila, ki se je imenovalo džuban (jap. juban) in se je nosilo pod kimonom, saj ima uradni kimono več plasti. Na njem so v dveh skupinah izvezeni motivi odprtih in zaprtih pahljač z ra...

Preberi več

Japonska brisača za roke tenugui

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Japonska brisača za roke tenugui, bombaž, Japonska, zač. 20. st., d. 87 cm, š. 32 cm, zbirka Alme Karlin, PMC, K 165. Tenugui je kos blaga, dolg približno 90 cm in širok 35 cm, običajno iz bombaža z različnimi tiskanimi ali barvanimi vzorci in se lahko uporablja na najrazličnejše načine. Sprva se je uporabljal predvsem kot pripomoček pri kopanju, s katerim si je bilo mogoče speti lase, po kopanju pa so se z njim obrisali. Sčasoma je postal modni dodatek in se večkrat uporablja kot naglavni trak oziroma pokrivalo. To je še posebej priljubljeno pri borcih tradicionalne borilne veščine kendo, saj...

Preberi več

Mandarinski našitek z motivom panterja

  • Etnologija
  • Zbirka Alme M. Karlin
Mandarinski našitek z motivom panterja, brokat, Kitajska, po letu 1850, zbirka Alme Karlin, PMC, K 171. Mandarinski našitki (kit. buzi) so našitki kvadrataste oblike iz blaga z vezenimi motivi raznih ptic in drugih živali, prišiti pa so bili na prednji in zadnji del zunanjega oblačila vojaških in civilnih uradnikov dinastij Ming (1368–1644) in Čing (kit. Qing) (1644–1911). Upodobitve ptic in drugih živali so namreč določale različne stopnje uradnikov, ki so bili razdeljeni v devet stopenj. Za ločevanje stopnje civilnih uradnikov so uporabljali podobe raznih ptic, saj naj bi te simbolizirale nj...

Preberi več