V četrtek, 16.2.2023 smo v Pokrajinskem muzeju Celje odprli razstavo ob 110. obletnici rojstva vojniškega lončarja, pečarja in umetnika Franja Felicijana. Razstavo sta pospremila tudi monografija in kratek film o tem izjemnem, vendar širši javnosti doslej premalo znanem ustvarjalcu.
Mojster Felicijan je sodeloval z nekaterimi vrhunskimi umetniki in drugimi zanimivimi osebnostmi svojega časa, med drugim z arhitektoma Jožetom Plečnikom in Edom Mihevcem ter Robertom in Henrieto Freyer, lastnikoma znamenite ljubljanske Lectarije.
Njegovo življenjsko delo, ki je bilo v strokovnih krogih doslej spregledano, 12.000 unikatnih keramičnih ploščic, s katerimi so prekrite stene v slovenskem Kulturnem domu v Trstu, je monumentalno, po besedah avtorice razstave, monografije in filma, kustosinje Barbare Trnovec je v teh ploščicah med drugim zakodirana njegova vednost o slovenskem ornamentu, je zakodirana slovenskost; to je svojevrsten zapis slovenske kulture in miselnosti v kodu, je svojevrsten izraz pripadnosti slovenskemu narodu.
Po besedah umetnostnega zgodovinarja dr. Damjana Prelovška je to izjemno umetniško delo, zaradi katerega lahko Franja Felicijana štejemo za soavtorja Kulturnega doma v Trstu, po besedah tržaškega arhitekta dr. Marka Korošica pa to Felicijanovo delo lahko interpretiramo kot ogromno slikarsko platno, kot poklon slovenski ljudski umetnosti.
Avtorico razstave so navdušili Felicijanovi lončarski in pečarski izdelki, ki pričajo o izjemni ustvarjalnosti, ljubezni do umetnosti, predanosti delu, studioznosti in iskanju izvirnih rešitev. Nenavadne barve, domišljeno krašenje in inovativno oblikovanje izdelkov po njenih besedah govorijo o iskanju lastnega umetniškega izraza. Akademska slikarka Agata Freyer Majaron, hči nekdanjih lastnikov znamenite Lectarije pa je povedala: »Bil je eden tistih lončarjev, ki jih je moj oče najbolj spoštoval. Zanj je bil Felicijan umetnik, ne le vrhunski obrtnik. Njegova keramika je prepoznavna. Njegove barvne kombinacije, njegova krasitev, njegova perfekcija v obliki pričajo o tem, da so njegovi izdelki nesporna umetniška dela. Ne le moj oče, tudi arhitekt Plečnik ga je izjemno spoštoval.«
Odprtje razstave je vzbudilo veliko zanimanja, udeležili so se ga številni obiskovalci iz vseh koncev Slovenije in zamejstva. Med njimi je bil tudi Martin Felicijan, sin Franja Felicijana, ki je za razstavo posodil številne neprecenljive izdelke, dokumente in slikovno gradivo. Odprtja so se poleg direktorja Pokrajinskega muzeja Celje Staneta Rozmana udeležili tudi župan Celja Matija Kovač, župan Vojnika Branko Petre in župan Nazarij Matej Pečovnik. Kvartet Arclinski fantje je ob tej priložnosti zapel na novo napisano pesem, posvečeno mojstru sokrajanu. Barbara Trnovec pa je ob tem poudarila: »Danes je slovesen dan za slovensko kulturno dediščino. 110. obletnico rojstva Franja Felicijana obeležujemo z odkritjem spominskega obeležja v Vojniku, njegovem rojstnem kraju, z razstavo v Pokrajinskem muzeju Celje, monografijo in filmom. To bo dobra osnova za nadaljnje raziskovanje.«
Zgodba Franja Felicijana je umeščena v kontekst lončarstva, ki je orisano skozi čas, od prazgodovine do 20. stoletja. Predmeti, predstavljeni na razstavi, so neprecenljiva kulturna dediščina. Sooblikovali so vrednote, identiteto, prepričanja, znanja in tradicije prostora, iz katerega je mojster izviral.
Razstava bo na ogled do 31. 8. 2023.
Galerija
