Arheološki park Rifnik

Na severnem obrobju razgibanega Kozjanskega, južno od Šentjurja, se dviga markanten hrib, Rifnik, ki obvladuje pokrajino in daje s svojo stožčasto obliko dolini ob Voglajni posebno mikavnost. Zato ne preseneča, da je bil Rifnik bolj ali manj neprekinjeno poseljen skozi vsa pomembnejša zgodovinska obdobja. Arheološki park Rifnik stoji na mestu največje poznoantične naselbine na Slovenskem.

PRAZGODOVINA

Prve sledi človekovega bivanja na Rifniku je odkril Bolta v najgloblji plasti pod ostanki naselja iz starejše železne dobe. V naselbinski jami s konca mlajše kamene dobe je našel vrsto različnih keramičnih fragmentov značilnih oblik in okrasa (konec 4. tisočletja pr. n .š.).

Naselbina iz pozne bronaste in starejše železne dobe je obsegala celoten zgornji plato in položne terase pod njim. Na zgornjem platoju sta našla Schmid in kasneje Bolta več koč iz treh gradbenih faz. Koče so bile različno velike, za vse pa so bili značilni pravokotni kamniti temelji narejeni brez malte. Na te so postavili osnovno leseno konstrukcijo, jo prepletli s protjem, zamazali z glino in pobelili z apnom. Dvokapna streha je bila verjetno slamnata ali celo krita s skodlami. Tla so bila večinoma iz steptane gline. Večje koče so imele dva ali tri manjše prostore. V enem od njih je bila običajno kuhinja s sredinskim ognjiščem. Ob ognjiščih so našli prenosna mala ognjišča, glinaste svitke, pekve, pekače in številno keramiko različnih oblik. Prebivalci so se ukvarjali z lovom, ribolovom, živinorejo, poljedelstvom in predelavo kovin.

Za pozno bronasto dobo, ki jo imenujemo tudi žarnogrobiščna doba, so bili značilni plani žgani grobovi. Pokojnika so s pridatki vred zažgali na grmadi. Kosti, nakit in orožje so pobrali ter vse z izbrano posodo vred položili v žaro, to pa so dali v preprosto vkopano jamo, jo prekrili s ploščo in zasuli.

Gomile so velike, umetno oblikovane tvorbe iz zemlje, pod katere so prebivalci starejše železne dobe pokopavali svoje veljake, kneze.

V 6. stoletju pr. n. š. so začeli umrle pokopavati na nov način: niso jih več sežigali na grmadi, ampak so jih položili s pridatki vred v podolgovato, po meri umrlega izkopano jamo.

V primerjavi s pomembnostjo in količino gradiva starejše železne dobe so keltski predmeti izredno skromni.

RIMSKA DOBA

Vrh Rifnika je bil obljuden tudi v 1. stoletju. Tu so kmalu, verjetno že v 2. st., zgradili svetišče, ki je bilo posvečeno Akvonu, lokalnemu božanstvu reke Voglajne. Svetišče je bilo zgrajeno na najvišji točki Rifnika.

POZNA ANTIKA

Na prisojnih terasah južnega pobočja so si rimski staroselci postavili enostavne kamnite hiše z dvokapnimi strehami, ki so bile verjetno krite s skodlami. Celotno naselbino je na položnem južnem in zahodnem pobočju varovalo mogočno, meter debelo obzidje s stražarnicami. Na Rifniku ni bilo vode, zato so morali zgraditi cisterno, ki je ena največjih pri nas.

Ko je cesar Konstantin Veliki zagotovil versko svobodo, se je med ljudmi začelo krščanstvo širiti še hitreje. V 5. st. so na vrhu Rifnika, na najbolj dominantnem mestu, zgradili preprosto enoladijsko dvoransko cerkev brez apside. Sredi 6. st. so cerkev obnovili in ji prizidali krstilnico ter prostor na severu, kjer so verjetno shranjevali liturgične predmete. Na zahodu so dozidali vežo in na jugu dva prostora. Na skrajnem zahodnem robu gornjega platoja Rifnika smo leta 1991 odkrili še manjšo zgodnjekrščansko cerkev z apsido. Cerkvico, ki bi bila lahko arijanska, so zgradili verjetno v 6. st..

Po nekaj bitkah, a za nas najpomembnejši bitki ob Soči, kjer je leta 489 vzhodnogotski kralj Teoderik Veliki premagal Odoakerja, so bili naši kraji vključeni v vzhodnogotsko državo. V njej so ljudje živeli v miru štirideset let. Po kratkotrajni oblasti Bizanca so se k nam priselili Langobardi, ki so ostali tu do odhoda v Italijo l. 568. Oboji, Vzhodni Goti kot Langobardi, so bili arijanci. Njihova vera Kristusu ni priznavala enakovrednosti z božjim Očetom.

V skeletnih grobovih smo našli bogate in raznovrstne pridatke, pri ženskah največ nakit, pri moških pa poleg nakita tudi orožje.

Informacije:

TIC Šentjur
Ul. Skladateljev Ipavcev 17
3230 Šentjur

Telefon: +386 (0)3 749 25 23

GSM: +386 (0)41 381 434

E-pošta: tic@turizem-sentjur.com