Visoko nad Solčavo, na pobočju Olševe na nadmorski višini 1700 m, leži kraška jama, poimenovana Potočka zijalka.
V poznavanju preteklosti današnjega slovenskega prostora zavzema Potočka zijalka pomembno mesto – tu se je v aurignacienu, pred okoli 30.000 leti, zadrževal ledenodobni človek.
Jama, ki meri 115 m v dolžino in je v sredini široka 40 m ter sega v višino od 4 do 10 m, je bila med okoliškim prebivalstvom znana že dolgo. Prve testne izkope je opravil J. C. Gross iz Avstrije. Obsežna izkopavanja je v letih 1928 – 1935 vodil celjski gimnazijski profesor in naravoslovec Srečko Brodar (1893 – 1987). V letih 1997 – 2000 sta v jami raziskovala Oddelek za geologijo univerze v Ljubljani in Inštitut za paleontologijo dunajske univerze; opravljene so bile tudi natančne analize fosilnih ostankov živali.
Kulturna ostalina iz Potočke zijalke obsega kamene in koščene predmete.
V času Brodarjevih izkopavanj so bila pri vhodu v jamo odkrita kurišča; tu je ležalo vseh 300 kamenih artefaktov in 47 koščenih konic; največ najdb je bilo ob zahodni steni, kjer je bilo tudi veliko kurišče. V zadnjem delu jame so naleteli samo na skromno sled kurjenja in na kar 80 koščenih konic. Tu je jama tudi najtoplejša, ker je ozadje 15 m višje od vhoda. Med predmeti izstopa prototip šivanke brez ušesca, saj je nit tekla skozi votlo kost. Zareze na tretjini koščenih konic in celo krožnice in zavojnice na treh primerkih kažejo na umetniška nagnjenja takratnega izdelovalca orodij.
Znanstvenikom še danes predstavljajo uganko velike množine drobnega proda,pomešanega z ogljem, ki je bil v jamo očitno prinesen. Razmišljanje, da so mešanico uporabljali za strojenje kož, je do sedaj edina hipoteza.
V jami so naleteli na mnoštvo ostankov živali, med katerimi prevladujejo fosilni ostanki jamskega medveda vrste Ursus ingressus. Brodar je odkril 150 lobanj jamskega medveda, medtem ko izračun na osnovi ostalega ohranjenega kostnega gradiva kaže na prisotnost 1000 jamskih medvedov. Ostankov volkov, kun, risov, jelenov, gamsov, alpskih svizcev, lisic, zajcev in celo rosomaha je bilo veliko manj. V izkopih iz let 1997 do 2000 so bili odkriti dodatni fosilni ostanki jamskih medvedov; v jami naj bi prezimovali v času od 35.000 do 26.000 let.
Izkopanine iz Potočke zijalke hrani Pokrajinski muzej Celje.
Najdbe iz Potočke zijalke so prelomnega pomena za vpogled v potek zadnje würmske ledene dobe v Alpah. Dokazujejo, da so bila v času velike ohladitve toplejša obdobja, ko se je led umaknil in je bilo življenje v sicer zaledenelih Alpah mogoče.
V muzejski zbirki si lahko na pregledno urejenih panojih ogledate razvoj človeka, izveste več o tem kako so izkopavanja potekala, kaj vse je bilo v jami najdeno, odkrijete kakšno je bilo rastlinstvo in živalstvo ledene dobe in še marsikaj zanimivega. Seveda je v zbirki tudi nekaj najdb: koščene konice, kamnita orodja, kopija prašivanke in lobanja jamskega medveda.
Stalna razstava Potočka zijalka – zatočišče ledenodobnega človeka na Olševi
Razstava domuje v gostišču Firšt od leta 1996. Razstava je plod dela strokovnjakov Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti iz Ljubljane. Posvečena je njenemu raziskovalcu prof. dr. Srečku Brodarju in spada pod okrilje Pokrajinskega muzeja Celje.
Na 18 panojih je prikazan razvoj človeka, kamnita in koščena orodja kromanjoncev, rastlinstvo in živalstvo v ledeni dobi ter potek in dokumentarno gradivo Brodarjevih izkopavanj. Razstavljene so zanimive najdbe, kjer še posebej izstopa lobanja jamskega medveda, različna kamnita orodja, koščene sulice za kopja in seveda kopija najpomembnejše najdbe iz Potočke zijalke – prašivanke, ki velja za najstarejšo šivanko na svetu.
Informacije in najava ogledov:
Gostinstvo in turizem Firšt
Jože Firšt s.p.
Logarska dolina 1a,
3335 Solčava
Telefon: +386 (0)3 839 46 78
E-pošta: info@first-logarska.si
Galerija
