Rifnik in njegovi zakladi

Razstava Rifnik in njegovi zakladi, posvečena enemu naših najbolj znanih arheoloških najdišč, je dobila novo podobo.

Hrib Rifnik, ki dominira nad Šentjurjem, je postal širši javnosti znan že ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ko so bili na njegovem pobočju odkriti prvi prazgodovinski grobovi. Na vrhu hriba je med Drugo svetovno vojno Walter Schmid, deželni arheolog za Štajersko, odkril sledove prazgodovinske in poznoantične naselbine. Njegovo delo je po vojni nadaljeval Lojze Bolta, arheolog v takrat Mestnem muzeju – danes Pokrajinskem muzeju Celje, z vsakoletnimi sezonskimi raziskavami, ki so – kasneje pod vodstvom arheologinje Darje Pirkmajer, trajale skoraj neprekinjeno do leta 2010.

Razstava, ki pripoveduje zgodbo o tem zanimivem in pomembnem arheološkem najdišču, je bila v takšnem obsegu prvič postavljena na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje leta 1996. Na začetku zamišljena kot občasna razstava, ki je v naslednjih letih gostovala po Sloveniji in tujini, je bila v skoraj nespremenjeni obliki leta 2005 za stalno postavljena v domačem kraju – v Hrastelovi hiši na Gornjem trgu v Šentjurju.

V letu 2022 je Pokrajinski muzej Celje, pod vodstvom arheologinje dr. Maje Bausovac in ob finančni pomoči Občine Šentjur ter Ministrstva za kulturo RS, razstavo temeljito prenovil.

Ohranila se je sicer originalna zasnova razstave, dodani pa so bili številni novi predmeti, odkriti ob arheoloških raziskavah, ki so potekala na tem najdišču v zadnjih letih. V razstavo so bila vključena tudi vsa nova spoznanja do katerih so pripeljale tako dolgoletne raziskave tega najdišča kot tudi rezultati raziskav podobnih najdišč po Sloveniji in širše.

Tako si obiskovalci na 185 m² razstavnih površin lahko ogledajo več kot 650 arheoloških predmetov, rekonstrukcijo prazgodovinske hiše in kratek film s posnetki Rifnika. Slednji povezuje razstavo s samim najdiščem in vabi obiskovalca k ogledu Rifnika, kjer je danes arheološki park. Tako posodobljena razstava predstavlja izhodišče rifniške zgodbe, ki se bo v prihodnosti še nadaljevala in nadgrajevala.

Ob tej priložnosti je bil izdelan tudi Prstan večnosti, nov prodajni artikel narejen po vzoru prstana z dvema spiralama, ki je bil pred leti odkrit v enem od prazgodovinskih rifniških grobov. Spirala predstavlja univerzalno dinamiko – neskončno prepletanje življenja in smrti in je osrednji simbol ideje o večnem življenju, od koder tudi ime.

 

Najava ogledov:

TIC Šentjur, Ulica skladateljev Ipavcev 17, 3230 Šentjur pri Celju
T: 03 749 25 23

M: 041 660 091
E-mail: tic@turizem-sentjur.com