Zbirke

Vitanje, kolorirana jedkanica, Ferdinand Runk, ok. 1800, inv. št. G V bogati muzejski grafični zbirki je tudi skoraj 400 vedut Celja in okoliških krajev. Zadnja obogatitev zbirke je ročno kolorirana veduta Vitanja iz okoli leta 1800, ki izvira iz t.im. Stöcklove suite. Ta je svoje ime dobila po dunajskem založniku Francu Xaverju Stöcklu (1756–1836). Suite so bile serije koloriranih jedkanic s podobami zanimivih lokacij, mest in dvorcev, ki so bile priljubljene od konca 18. stoletja in so jih poimenovali po njihovih založnikih. Avtor Vitanjske predloge je krajinar, akvarelist in bakrorezec Ferd...

Preberi več

Doza za tobak - kalup, pozitiv, v. 18 cm, d. 20,5 cm, š. 15,5 cm, mavec, premaz, osemdeseta/devetdeseta leta 19. stoletja, PMC. inv. št. S-231. Med redkeje ohranjenimi izdelki izstopa šatulja za tobak.Osnovni model oziroma jedro je idejni snovalec izdelka najprej oblikoval iz mavca. Za Schütza je izdelke snoval Avgust Kühne z Dunaja, ki je bil profesor na šoli za umetno obrt. Na podlagi jedra so modelarji v tovarni izdelali kalupe. Maso so v kalupe vlivali, lahko pa tudi stiskali. 

Preberi več

Doza za tobak, na plašču v reliefu tobačni listi in pipe, nanos barvnih glazur, v. 15,3 cm, d. 19,7 cm, š. 14,3 cm, sign. SCHÜTZ CILLI, 522, osemdeseta/devetdeseta leta 19. stoletja, PMC. inv. št. K-359/1. V Pokrajinskem muzeju Celje že desetletja sistematično zbiramo izdelke savinjskih obratov beloprstene keramike. Levji delež med več kot 3000 zbranimi kosi izvira iz Schützove proizvodnje. Tovarna Ludwiga Schütza v Libojah oz. Kasazah je v umetnosti izdelave, krašenja in pestrosti ponudbe izstopala med obrati v Spodnji Savinjski dolini, kjer se je proizvodnja beloprstene keramike začela že le...

Preberi več

Podolgovat koščen predmet s pravokotnimi in polkrožnimi zajedami na robovih; dolžina: 17 cm, srednji vek (?); Celje – Knežji dvor, PMC, inv. št. KDC-359. Podobni predmeti se pojavljajo že od poznorimskega obdobja dalje kot sestavni deli refleksnih lokov. Primerek je bil najden ob arheoloških raziskavah Knežjega dvora leta 2008 nad antičnimi plastmi; tako ni izključeno, da je nastal v poznorimskem obdobju in se v polnilu srednjeveškega gradbenega jarka pojavlja v sekundarni legi.

Preberi več

Koščen ročaj z železnim jedrom; po celotni površini okrašen z vrezanimi krožci s piko; okroglega preseka; dolžina: 7,4 cm, srednji vek (?), Celje – Knežji dvor, PMC, inv. št. KDC-357. Podobni ročaji se pojavljajo pri različnih pripomočkih – šilih, nožih ipd., od rimske dobe dalje. Primerek je bil najden ob arheoloških raziskavah Knežjega dvora leta 2008 v novodobnem zasutju, zato je njegova starost težko določljiva.

Preberi več

Železne puščične osti za samostrel s trnastim ali tulastim nastavkom za držaj; ena ploščata, ostale kvadratnega preseka; dolžina: od 6,6 do 9,0 cm, srednji vek; Celje – Knežji dvor, PMC, inv. št. KDC-350 do KDC-354. Puščične osti so bile najdene ob arheoloških raziskavah Knežjega dvora. Tudi sicer so v srednjeveških kontekstih zastopane v velikem številu, saj gre za močno napadalno orožje pri katerem so masivne konice z brušenimi robovi omogočale močen prodor v tarčo.

Preberi več

Del ostroge z osmerokrakim kolescem; bronasta zlitina; dolžina: 11,3 cm, srednji vek, Celje – Knežji dvor, inv. št. KDC-347. Ostroga je bila najdena ob arheoloških raziskavah Knežjega dvora leta 1992.

Preberi več

V celoti ohranjena keramična oljenka z  izlivkom; premer ustja: 10,6 cm, višina: 2,9 cm, srednji vek (15. stoletje), Celje – Knežji dvor, PMC, inv. št. KDC-355. Z oljenkami so že v antičnem času razsvetljevali prostore. Pri nas so bile ponovno v uporabi od 14. stoletja dalje, za razsvetljavo pa so tedaj uporabili olje ali loj.Preprost keramičen primerek na sliki je bil najden ob arheoloških raziskavah Knežjega dvora leta 2010. Podobni se pogosto najdejo v Celju v srednjeveških kontekstih.

Preberi več

Miniaturen bronast krožnik s perforiranim okrasom v obliki lilijinih cvetov ima v osrednjem delu železen nastavek za pritrjanje; obseg: 6 cm, srednji vek (konec 14., začetek 15. stoletja); Celje – Stari grad, PMC, inv. št. SGC-309. Bronast krožniček diskaste oblike ima značilen perforiran spodnji rob, železen kroglast nastavek v osrednjem delu pa je služil za pritrjanje tulca za sveče.Podoben svečnik je bil v petdesetih letih prejšnjega stoletja odkrit na Kranclju nad Škofjo Loko; zraven je bil najden še nosilec v obliki možica oz. služabnika z razširjenima rokama. Ta je prvotno v vsaki roki d...

Preberi več

V celoti ohranjena miniaturna posodica, po vsej verjetnosti iz kositra, z reliefno okrašenimi ročajčki; premer: 6,8 cm, višina: 1,5 cm, srednji / novi vek; Celje – Stari grad, PMC, inv. št. SGC-308. Posodica je bila najdena pri arheoloških raziskavah leta 1976. Po vsej verjetnosti gre za namizno posodje. Glede na velikost bi posodica lahko služila kot solnica.

Preberi več

Srednji vek (konec 14., začetek 15. stoletja); Celje – Knežji dvor, Celje – struga Savinje pri Bregu; PMC, inv. št. MC-460, KDC-348, KDC-349. Ena v celoti onranjena bronasta pipa z izlivkom v obliki stilizirane živalske glavice in s perforiranim ročajem, dolžina: 11,8 cm, ter dva bronasta ročaja – večji (višine 7,1 cm) v obliki trolista, manjši (višine 4,1 cm) v obliki močno stiliziranega petelina. Tovrstne pipe so bile nekoč pritrjene na namizne posode (t. i. aquamanile), iz kakršnih so v srednjem veku točili vodo ali vino.

Preberi več

Portret Guida Pongratza, olje na platno, sign. in dat. Vlaho Bukovac 1893, PMC, inv. št. S 63. V muzejski zbirki hranimo še en portret, ki ga prav tako povezujemo z družino Pongratz. Domnevamo, da predstavlja Guida Pongratza (1822-1889), ki ga je Vlaho Bukovec naslikal leta 1893 v Zagrebu.Guido je bil tretji sin Marka in Fani Pongratz. Z bratom Friderikom sta se zgodaj odselila na Hrvaško. Guido je bil celo eden najbogatejših Zagrebčanov, saj je leta 1880 po potresu zastavil svoje premoženje kot zagotovilo, da je mesto dobilo kredit za popotresno obnovo.»Sicer nikdar zaveden Slovenec in Slovan...

Preberi več

Portret Flore Pongratz, olje na platno, 66 x 51,5 cm, sign.s.sp.E. Lafite 1881, PMC, inv. št. S 298. Slikar Ernst Lafite je leta 1881 upodobil tudi hčeri dvojčici Oscarja in Marije Pongratz, Marijo ml. in Floro Pongratz. Upodobljeni sta do pasu, v rahlem zasuku telesa, v modnih oblačilih s poudarjenimi kolorističnimi detajli, z naslikanimi šopki cvetja pod prsmi in v bolj presvetljeni barvni skali, kot je uporabljena na portretih očeta in matere. Za ozadje je pri obeh portretih slikar izbral naravno okolje, ki je pri eni upodobljenki le rahlo nakazano.Vir: Tatjana Badovinac, Portreti treh gene...

Preberi več

Portret Marije Pongratz ml., olje na platno, 39 x 54 cm, bogat rezljan bronsiran okvir, sign. in dat. E. Lafite 1881, PMC, inv. št. S 78. Slikar Ernst Lafite je leta 1881 upodobil tudi hčeri dvojčici Oscarja in Marije Pongratz, Marijo ml. in Floro Pongratz.Upodobljeni sta do pasu, v rahlem zasuku telesa, v modnih oblačilih s poudarjenimi kolorističnimi detajli, z naslikanimi šopki cvetja pod prsmi in v bolj presvetljeni barvni skali, kot je uporabljena na portretih očeta in matere. Za ozadje je pri obeh portretih slikar izbral naravno okolje, ki je pri eni upodobljenki le rahlo nakazano.Vir: T...

Preberi več

Portret Marije Pongratz, Olje na platno, 39 x 54 cm, bogat rezljan bronsiran okvir, sign. in dat. E. Lafite 1881, PMC, inv. št. S 298. Pet portretov družine dr. Oskarja Pongratza je leta 1881 narisal znani portretist Ernst Lafite (1826-1885) iz Dunaja. Glede na velikost posebej izstopata portreta dr. Oskarja in žene Marije Pongratz. Kot pendant portretu dr. Oskarja je naslikan portret njegove žene Marije. Naslikana je pred svetlejšim ozadjem, dekorativno poslikano steno, kar kaže na realnost upodobitve v reprezentančnem prostoru. Slikar je virtuozno naslikal modno obleko iz satena in čipk ter ...

Preberi več

Portret dr. Oskarja Pongratza, olje na platno, 117,7 x 83,5, sign. in dat. E. Lafite 1881, PMC, inv. št. S 144. Med razstavljenimi portreti v Stari grofiji se srečamo tudi s petimi portreti družine dr. Oskarja Pongratza.Po smrti Marka Pongratza leta 1869 se je ime rodu Pongratz nadaljevalo v družinah treh sinov: Frierika, Guida in Oskarja. Friderik (1818-1976) in Guido (1822-1889) sta se že zgodaj odselila na Hrvaško in tam postala uspešna bankirja oziroma industrialca.Najmlajši, leta 1826 rojeni Oskar, je leta 1851 diplomiral iz prava in pozneje tudi doktoriral. Leta 1856 se je poročil s prem...

Preberi več