Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 441

Kovni pečat

  • Arheologija
  • Prazgodovina
Dolžina: 3,3 cm, premer: 1,6 cm, mlajša železna doba, Celje – struga Savinje, inv. št. R-27354. Bronast (?) kovni pečat valjaste oblike, ki ima na enem koncu vrezan križ, je verjetno služil za izdelavo malih noriških srebrnikov. Najden je bil v strugi Savinje v bližini kraja, kjer naj bi bila nekoč kovnica denarja. 

Preberi več

Vratno okovje

  • Arheologija
  • Antika
Kovina, dolžina tečajev: med 22 in 28 cm, dolžina klinov: med 8,1 in 31,9 cm, rimska doba, Celje – Savinova ulica, inv. št. 27353/1 do 27353/9. Deli masivnega vratnega okovja – klini, tečaji, žeblji, so bili najdeni pri arheoloških raziskavah v Savinovi ulici na mestu, kjer so v rimskem času stala verjetno dvojna lesena vrata v lesenem okvirju. 

Preberi več

Medicinski pripomočki

  • Arheologija
  • Antika
Bron, dolžina: do 18,1 cm, rimska doba, Celje, inv. št. R-181, R-182, R-191, R-193, R-194, R-197, R-207, R-665, R-2242, R-2535, R-2544, R-14612, R-19616, R-26145, R-26154. Različni bronasti predmeti oz. inštrumenti, kot so spatule, pincete, skalpeli, igle in žličke, so lahko služili za različne posege, ki so jih izvajali zdravniki na svojih pacijentih, uporabljali pa so se tudi v farmaciji in kozmetiki.  

Preberi več

Bronasta igla

  • Arheologija
  • Antika
Bron, ohranjena dolžina: 9,1 cm, rimska doba (2. stoletje), Celje – Gubčeva ulica, inv. št. R.-19672. Bronasta igla z glavico v obliki ptička je bila najdena leta 1990 pri arheoloških raziskavah na lokaciji Kreuh. Verjetno je služila za spenjanje las ali obleke. 

Preberi več

Bronaste igle

  • Arheologija
  • Antika
Bron, dolžina: 9,3 do 11,5 cm, rimska doba, Celje – Muzejski trg, inv. št. R-26189 do R-26193. Tako kot koščene so tudi bronaste igle pogoste v antičnih kontekstih – tako v grobovih kot v naselbinah. Služile so različnim namenom – za spenjanje las in oblačil, za šivanje, kot medicinski pripomoček ipd. Od namena je odvisna oblikovanost in velikost glavice. Pogosto so namerno ukrivljene in običajno ohranjene v celotni dolžini.

Preberi več

Koščene igle

  • Arheologija
  • Antika
Kost, ohranjena dolžina: 6,5 do 9,3 cm, rimska doba, Celje – Muzejski trg, inv. št. R-26157 do R-26159, R-26162, R-26164, R-26167, R-26168, R-26176, R-26177, R-26180. Koščene igle so v antičnih kontekstih pogoste; običajno jih najdemo v naselbinah, služile pa so različnim namenom – za spenjanje las in oblačil (predvsem ogrinjal), za šivanje, kot medicinski pripomoček ipd. Od namena je pogosto odvisna oblikovanost in velikost glavice. 

Preberi več

Bronast nastavek

  • Arheologija
  • Antika
Bron, višina: 5,5 cm, rimska doba, Celje – Gubčeva ulica, inv. št. R-26194. Bronast nastavek je v zgornjem – koničnem delu okrašen s predrtinami in vrezi; spodnji del je bolj masiven in je služil za pritrditev predmeta na – morda leseno podlago. Morda je bil nekoč pritrjen na vozu ali na pohištvu. Najden je bil leta 1990 pri arheoloških raziskavah na najdišču Kreuh na Gubčevi ulici. 

Preberi več

Koščene ploščice

  • Arheologija
  • Antika
Kost, premer: 1,1 do 2,25 cm, rimska doba, Celje – Muzejski trg, inv. št. R-26182 do R-26195. Kost je surovina, ki se je uporabljala od starejše kamene dobe pa vse do novega veka za izdelavo različnih uporabnih in okrasnih predmetov. Koščene ploščice na fotografiji so bile najdene pri arheoloških raziskavah na Muzejskem trg. Dve večji sta služili kot igralni ploščici, pri manjših, predrtih pa gre verjetno za dele korald. 

Preberi več

Miniaturni kavlji

  • Arheologija
  • Antika
Kovina, dolžina: 1,0 do 3, 05 cm, rimska doba, Celje – struga Savinje, inv. št. R-23404 – R-23407, R-23409. Majhne, običajno tordirane kaveljčke najdemo v antičnih kontekstih povsod po mestu, v velikem številu pa se pojavljajo predvsem med najdbami iz Savinje. Glede na podobne predmete, ki so bili še do nedavna v uporabi v tekstilni industriji (kot del lesenih vreten) v nekaterih severnoafriških državah sklepamo, da so tudi antični primerki služili podobnemu namenu. 

Preberi več

Risba mozaika

  • Arheologija
  • Antika
Velikost: 113 x 113 cm, rimska doba (ok. leta 400), Celje – vogal Cankarjeve in Aškerčeve ulice. Ob koncu 19. stoletja so pri gradnji pošte odkrili približno 30 m² večbarvnega mozaika, ki je krasil tla zgodnjekrščanske bazilike. Sestavljali so ga geometrijski, rastlinski in živalski motivi z izrazito krščansko simboliko, med katerimi so bili donatorski napisi. Mozaik je bil ob odkritju izrisan v merilu 1:1. Del je bil puščen na mestu odkritja, kjer naj bi se zasut ohranil do danes, del pa razdrt in shranjen v vreče, za katerimi se je po zavezniškem bombardiranju ob koncu 2. svetovne vojne izgu...

Preberi več

Obarvan spomenik

  • Arheologija
  • Lapidarij
Pohorski marmor, ohranjena velikost: 44 x 33 x 14 cm, rimska doba, Celje – Levstikova ulica 3, inv. št. L-341. Odlomek vogala nagrobnika, na katerem je viden portret pokojnice, je bil najden pri arheoloških raziskavah med leti 1991 in 1992, vzidan v poznoantično mestno obzidje. Glede na lokacijo najdbe, je pred tem stal na severni celejanski nekropoli. Odlomek je toliko bolj pomemben, ker je eden redkih na katerem so se ohranili sledovi barve; rimski spomeniki in arhitekturni členi so bili običajno obarvani, vendar se barva do danes na večini od njih ni ohranila. 

Preberi več

Odlomek Herkulovega kipa

  • Arheologija
  • Lapidarij
Pohorski marmor, ohranjena višina: do 40 cm, velikost podstavka: 56 x 34 cm, rimska doba, Celje – vogal Stanetove in Miklošičeve ulice, inv.št. L-278. Spodnji del kipa na podstavku, izdelan iz pohorskega marmorja, verjetno predstavlja mitološkega junaka Herkula, saj je dobro viden eden od njegovih atributov – levja koža. Najden je bil pri arheoloških raziskavah leta 1978 ob gradnji t.i. Trima. 

Preberi več

Relief bukranija

  • Arheologija
  • Lapidarij
Pohorski marmor, velikost: 60 x 50 x 12 cm, rimska doba, Repno pri Šentjurju, inv. št. L-335. Na plošči iz pohorskega marmorja je reliefno upodobljena volovska lobanja (bukranij) s trakovi ob strani, ki se na levi strani, kjer je poškodovana, nadaljuje v girlando. Plošča je bila odkrita v sekundarni legi – pod pragom hiše Repno 6. Tja je bila morda prinešena iz ruševin bližnjega gradu Anderburg, pri gradnji katerega so uporabili antične spolije iz bližnje in daljne okolice – morda tudi nekdanje Celeje. Podobni plošči sta bili namreč odkriti ob arheoloških raziskavah na Knežjem dvoru v Celju v ...

Preberi več

Korintski kapitel

  • Arheologija
  • Lapidarij
Pohorski marmor, višina: 41 cm, obseg: do 59 cm, rimska doba, Celje – Savinova ulica, inv. št. L-347. Delno poškodovan kapitel iz pohorskega marmorja je krasil enega od objektov, ki so obdajali celejanski forum. Najden je bil pri arheoloških raziskavah ob gradnji banke na Savinovi ulici.  

Preberi več

Gavdencijeva plošča

  • Arheologija
  • Lapidarij
Pohorski marmor, velikost: 106 x 86 x 10 cm, pozna antika, Prebold, inv. št. L-352. Nagrobna plošča iz belega pohorskega marmorja je posvečena celejanskemu škofu Gavdenciju. Na vrhu sta vklesana dva pava – prispodobi rajske blaženosti, ki si stojita nasproti, okroglo znamenje med njima pa manjka. Napis v verzih sestavlja osem vrstic, pri čemer prve črke vsake vrstice sestavljajo ime GAVDENTI. V zadnji vrstici je z velikimi črkami izpisano EPISCOPI (škof). Gre za enega najmlajših napisov iz Norika, ki časti umrlega, kaže na njegov svetniški sloves in razkriva bogato duhovno življenje krščanske ...

Preberi več

Kamniti lev

  • Arheologija
  • Lapidarij
Pohorski marmor, Rimska doba, Dobrna, inv. št. L-351. Stilizirano upodobljen lev iz pohorskega marmorja je nekoč krasil večjo grobnico. Odkrit je bil že v sekundarni legi, zato natančni najdiščni podatki niso znani. 

Preberi več