Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 622

Podobica Sv. Elizabeta v medaljonu

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Podobica, neznani slikar, 18. ali 19. stoletje, perforiran in barvan papir na zlatem ozadju, prilepljenem na temno tkanino, ki je obdana s kovinsko in žametno borduro, 137 x 88 mm, PMC, inv. št. KZ/2380. Sv. Elizabeta sedi pred arhitekturo, ki jo na vrhu zagrinja zavesa. Oblečena je v kraljevska oblačila, na glavi ima krono, v desni roki drži žezlo, v levici pa knjigo. Na njeni desni kleči moška oseba s klobukom v roki in z miloščino, ki mu jo je podarila svetnica. Obroba sličice je obdana s cvetjem. Podobica je ločena na spodnji in zgornji del. Spodaj je napis »S. Elizabetha«. Perforirana pod...

Preberi več

Vrata z antikami

  • Kulturna zgodovina
  • Zbirka starih fotografij in razglednic
Antična vrata - Antikes, utrinki iz Celja, med obema sv. vojnama, ČB razglednica,original, inv. št. F – 977/7 Pročelje hiše na prehodu iz Gosposke ulice v Zagato, ki ga je dal v 19. stoletju sezidati profesor Ivan Küttel, vnet zbiralec starin, se je imenovalo Vrata z antikami (Antikenthot).Vanj je namreč vzidal številne rimske spomenike; nad vrati je bila orjaška glava boginje Siane, ob strani pa več reliefov in nagrobnikov. Ob koncu druge svetovne vojne je bila hiša uničena, zato so spomenike pripeljali v muzejski lapidarij.

Preberi več

Vatroslav Oblak (1864-1896)

  • Kulturna zgodovina
  • Kulturna zgodovina - umetna obrt
Franc Berneker, Portret dr. Vatroslava Oblaka, relief, kararski marmor, sign. d. sp. F. Berneker, 1898-1899, PMC. Starša sta se priselila v Celje iz Poljanske doline, tako da je bil sin rojen že v Celju. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v domačem mestu in glede na kasnejšo znanstveno kariero velja kot zanimivost omeniti, da je najslabše ocene prejemal prav iz slovenskega in latinskega jezika. V višjih razredih gimnazije se je njegov odnos do teh predmetov očitno spremenil, saj je veljal za »liderja« slovenskih dijakov. Zaradi cesarske himne, ki so jo na cesaričin god pri šolski maš...

Preberi več

Kositrni krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Premer  22 cm, Karlovi Vari, Joseph Heilingötter IV., morda celo Joseph V., 18. stoletje, inv. št. KZ-1118. Krožnik ima valovit obrobek z reliefnimi zavitimi rebri, na robu vgraviran monogram »T.G.«. Na dnu so trije ovalni žigi.

Preberi več

Kositrna ročka

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Višina 24,5 cm, 18. stoletje, PMC, inv. št. KZ-2564. Hruškasta ročka s kljunastim livkom in trakastim ročajem s palčno oporo ima vzbočen pokrov s profiliranim gumbom. Pokrov je s sklepom spojen s trupom.Na notranji strani dna so trije žigi. Med kositrno pivsko posodje spadajo ročke in vrčki za natakanje ali pitje vina, kave, čaja, mleka in piva. Vrčki in ročke imajo velikokrat okroglo ali trakasto palčno oporo, različne gumbe na pokrovih ter reliefno oblikovane ročaje.

Preberi več

Kositrna posoda z navojnim pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Višina 32 cm, 18./19. stoletje, PMC, inv. št. KZ-2563. Šeststrana posoda z livkom in navojnim pokrovom z obročem. Na pokrovu je ovalen žig, na stranici slabo vidna gravura.Pri nas se je za takšne vrste posod uveljavil izraz kositrnice. V njih so kmetje ali delavci shranjevali mleko, vino, mošt in druge tekočine, ki so jih jemali s seboj na delo.

Preberi več

Kositrna skleda

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Premer 23,5 cm, Karlovi Vari, Joseph Heilingötter, 18. stoletje, inv. št. KZ-2568. Okrogla skleda z dvema ročajema ima na obodu vgraviran monogram »P.S.T.«.Na dnu so trije žigi:-          Oznaka za kakovost zlitine S.W. (Schlaggenwalder) FEINZINN – izdelek najvišje kakovosti, brez primesi svinca. Ime je nastalo po kraju Horni Slavkov (nemško Schlaggenwald) v Češkem rudogorju in se navezuje na patent, ki je bil sprejet v času vladanja Marije Terezije, 10. Oktobra 1770. Šele s sprejetjem tega patenta je v veljavo vstopila vsesplošna uredba o označevanju deleža svinca v kositrni zlitini.-        ...

Preberi več

Kositrni vrč s pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Višina 25 cm, 18. stoletje, inv. št. KZ-2562. Vrč je proti ustju zožen in ima profiliran kljunasti livek. Pokrov s palčno oporo je s sklepom spojen s trakastim usločenim ročajem. Na ročaju je viden odtis žiga, v trup pod livkom je vgraviran  monogram »M.M.R.«.

Preberi več

Kositrni krožnik

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Premer 21,5 cm, 18./19. stoletje, inv. št. KZ-1113. Krožnik ima na hrbtni strani roba vgraviran monogram »L.P«. Na dnu je odtis treh enakih grbov z motivom treh celjskih zvezd na ščitu, domnevno naj bi znak pripadal celjski delavnici.  

Preberi več

Kositrni podstavek

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Premer 21 cm, 18./19. stoletje, KZ-1146/1. Okrogel podstavek, ki se je uporabljal za odlaganje vroče posode.  Na zadnji strani je ovalen žig (neznan).

Preberi več

Kositrna krožnika s širokim robom

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Na dnu so trije enaki žigi; pr. 22 cm, Gradec, Reinbacher (Reinpacher?) Wilhelm (1789-1856) (?), inv. št. KZ-1111,  KZ-1111/2. Oblike krožnikov, kot jih poznamo danes, so se uveljavile v 18. stoletju. Krožnika sta delo Wilhelma Reibacherja, kositrarskega mojstra iz Gradca. Mojstrski znaki so bili po navadi sestavljeni iz inicialk ali izpisa celotnega imena mojstra, grba ali česa podobnega. Letnice, ki se pojavljajo na znakih, so označevale leto v katerem je mojster uspešno zaključil svojo učno dobo, ali pa je bil sprejet v meščanski stan.

Preberi več

Večna luč

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Višina 25,5 cm, 18./19. stoletje, inv. št. KZ-1195. Večna luč ima trebušast gladek trup, ki je v zgornjem delu okrašen s stilizirano cvetlično girlando. Luč visi na treh vrvicah, ki so povezane s profiliranim pokrovom z obročem. Trije nosilni ročaji so okrašeni s stiliziranimi listi.Na enem izmed cerkvenih koncilov v srednjem veku so sklenili, da morajo biti nabožni predmeti (kelihi, patene) za cerkveno rabo iz zlata in srebra, vendar pa lahko cerkve, ki niso dovolj premožne, uporabljajo tudi izdelke iz kositra.

Preberi več

Kositrni grelec

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Gladek, ploščate ovalne oblike, na sredini profiliran navojni pokrov z okrašenim ročajem; d. 26 cm, v. 9 cm, 2. polovica 19. stoletja, inv. št. KZ-2524.

Preberi več

Kositrni dvodelni model v obliki vrtnice

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Velikost  9 cm, 18./19. stoletje, spojen s sklepom, inv. št. KZ-315. Model se je najverjetneje uporabljal za izdelavo sladoleda. Napolnili so ga s sladoledno maso, ga zapečatili z voskom ali lojem, ovili s papirjem in dali v posodo z mešanico ledu in soli.Modeli so bili različnih oblik: živali, rože, sadje, velikonočni motivi, ...

Preberi več

Kositrna posoda z navojnim pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Kositer, v. 24 cm, Gradec, Hans Bernhard Pfister (Pfisterer) (1703-1749), inv. št. KZ-1156. Šeststrana posoda ima cevast livek z navojnim pokrovčkom in profiliran navojni pokrov z okrašenim ročajem. Na stranici v vencu vgravirana monogram »F.I.K.« in letnica 1748, na navojnem pokrovu žig. Adolf Mais, v svoji razpravi o italijanskih kositrarjih v srednjeevropskem prostoru namenja posodam z navojnimi pokrovi,  je  prišel do zaključka, da se območja, na katerih se te posode pogosto pojavljajo, prekrivajo z območji, kjer so delovali italijanski potujoči obrtniki.Potujoči obrtniki so bili opremljen...

Preberi več

Kositrna posoda z navojnim pokrovom

  • Kulturna zgodovina
  • Kositrno posodje
Šeststrana posoda s profiliranim navojnim pokrovom, opremljenim z okrašenim ročajem, Posoda je okrašena z listno ornamentiko, na pokrovu slabo vidna žiga; v. 25 cm, 18. stoletje, inv. št. KZ-2561.

Preberi več