Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 261

Celje z Zgornjim (Starim) gradom

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Johabb Benedikt Huster?, 1696, oljna tempara na glajenem ometu, PMC, , inv. št. S/562. Leta 1902 so v prodajalni celjskega klobučarja Chibe na današnji Stanetovi ulici 12 s stene sneli močno potemnelo sliko z napisom "Schloss und Stadt Cilli" in jo prenesli v muzej.Letnica nastanka naj bi bila 1696. Mesto in grad sta natančno upodobljena; veduta je verjetno delo uglednega slikarja Johanna Benedikta Husterja, ki je deloval v Celju. Slika je na ogled na razstavo Grofje Celjski v Knežjem dvoru.

Preberi več

Celjski oltar

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Celjski oltar, Josef Lippert, 22.6.1856, akvarel, papir, PMC, inv. št. S/336. »Celjski oltar«, donacija grofov Celjskih, predstavlja prvotno opremo iz časa nastanka župnijske cerkve Matere božje na Ptujski gori. Nastal je verjetno okoli leta 1400.V letu 1856, ko ga je slikar Josef Lippert naslikal, je bil prislonjen na zunanjo severno steno cerkve, leta 1955 pa so ga prestavili v apsido južne ladje.Kamnit baldahin je oprt na štiri osmerokotne stebre s kvalitetnimi antropomorfnimi kapiteli. Stranice baldahina so okrašene s slepimi arkadami in slepimi loki v obliki oslovskega hrbta. Nad bogatim ...

Preberi več

Tlakovec

  • Umetnostna zgodovina
  • Plastika
Tlakovec, odlitek, 15. stoletje, žgana glina, Kartuzija Pleterje, 21,5 x21,5 x 4 cm, inv.št. P-85, PMC. Tlakovec z izvira iz kartuzijanskega samostana Pleterje, na njem je v plitvem reliefu oblikovan grbovni ščit z napisom v gotski miniskuli:»Hermann(us) ComesCilie. fundator hui(us) domu(us).« (»Herman, grof Celjski, ustanovitelj te hiše). V konici ščita so upodobljene tri šesterokrake zvezde.Grof Herman II. Celjski, ki je pleterski kartuzijanski samostan ustanovil v prvi četrtini 15. stoletja, si je ta hram tišine izbral tudi za svoje zadnje počivališče. Redovna cerkev je bila posvečena leta ...

Preberi več

Celje

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Celje, barvna jedkanica, desno: D. Rakuscheva hiša, levo: I. Weiner-jeva hiša, z napisi, verjetno delo A. Seebacherja, 18,6 x 31,4 cm, (25,5 x 37,4 cm), inv. št. G XI-343, PMC. Pogled na Celj z Starim gradom in Miklavškim hribom v ozadju.D. Rakuscheva hiša - trgovina z železnino Daniel Rakusch je bila ustanovljena leta 1810 in je delovala 156 let. Slovela je kot ena največjih v tem delu Evrope. Med prvimi je uvedla kataloško prodajo. Pod imenom Železninar je trgovina v istih prostorih delovala vse do leta 2004.J. Weinerjeva hiša (Jul. Weinerja nasl.) - trgovina s steklom in porcelanom, ki jo j...

Preberi več

Savinjsko nabrežje pozimi

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Savinjsko nabrežje pozimi, jedkanica, barvna, sign. d. sp. Seebacher, 27,2 x 40 cm, (14,5 x 25,7 cm), inv. št.: XI-401, PMC. Avgust Friderik Seebacher izhaja iz celjske nemške družine. Po končani gimnaziji v Celju je študiral slikarstvo na Dunaju, kasneje pa izpopolnjeval svoje znanje še v Münchnu in Gradcu. Po vrnitvi v Celje je slikal krajinske in žanrske motive, predvsem olja in pastele, največ pa se je ukvarjal z grafiko, po kateri je tudi najbolj znan.Jedkanica je grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo.

Preberi več

Kalup za okrasitev zvonov - Sv. Frančišek Ksaverij

  • Umetnostna zgodovina
  • Plastika
Negativ za odlivanje reliefov na zvonovih, žgana glina, baročna zvonarska delavnica v Celju, 18. stoletje, P/25. Na upognjeni ploščici, ki je služila kot kalup za prvo izdelavo reliefnega figuralnega okrasa na zunanjih površinah zvonov, je v poglobljenem reliefu upodobljena Frančišek Ksaverij.Španski jezuit, ki velja za ustanovitelja misijona na Daljnem vzhodu. Je zavetnik Indije, misijonarjev ter misijonov na Vzhodu in mornarjev. Umrl je 3. decembra 1552 na Kitajskem.

Preberi več

Kalup za okrasitev zvonov - Marija z Jezusom

  • Umetnostna zgodovina
  • Plastika
Negativ za odlivanje reliefov na zvonovih, žgana glina, baročna zvonarska delavnica v Celju, 18. stoletje, P/18. Na upognjeni ploščici, ki je služila kot kalup za prvo izdelavo reliefnega figuralnega okrasa na zunanjih površinah zvonov, je v poglobljenem reliefu upodobljena Marija z Jezusom.Znano je, da so v Celju izdelovali zvonove že v 16. in 17. stoletju. Od začetka 18. stoletja so bili znani livarji Schneiderji, zlasti Konrad Schneider. Ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja pa je delala zvonarska delavnica Steinmetzov, ki je bila do leta 1857 na Jožefovem hribu.

Preberi več

Kalup za okrasitev zvonov - Sv. Katarina

  • Umetnostna zgodovina
  • Plastika
Negativ za odlivanje reliefov na zvonovih, žgana glina, baročna zvonarska delavnica v Celju, 18. stoletje, P/22. Na upognjeni ploščici je v poglobljenem reliefu upodobljena sv. Katarina s krono na glavi. Stoji strogo frontalno na podstavku, za katerim je viden del kolesa z bodicami, v desnici drži palmovo vejico, v levici pa meč. Ti atributi so značilni za sveto Katarino Aleksandrijsko, ki jo  častijo kot zavetnico deklet, mladine, tiskarjev, knjižničarjev, filozofov, pravnikov, učenjakov.Ploščica je služila kot kalup za prvo izdelavo reliefnega figuralnega okrasa na zunanjih površinah zvonov....

Preberi več

Ranjeni Kentaver

  • Umetnostna zgodovina
  • Plastika
Ranjeni kentaver, Franz von Stuck, ok. 1906 (odlitek), bron, temnorjava patina, sign. Franz von Stuck, na podstavku napis: Guss v. Leyerer Munchen, inv.št.: P/197. Franz von Stuck je bil nemški slikar, grafik in kipar, rodil se je leta 1863, umrl je leta 1928. V času fin de siècla je postal priljubljen predvsem zaradi upodobitev alegorij in personifikacij. Navdih je črpal v antični mitologiji in svetopisemskih zgodbah. V njegovih delih se pogosto pojavljajo mogočne, čutne in pogubne ženske kot Judita ali Saloma. Neredko je upodabljal nimfe, kentavre in druga mitološka bitja.Kentaver, ki ga je ...

Preberi več

Stvarjenje Eve

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Stvarjenje Eve, Gregorio Lazzarini (?), o. pl., konec 17. zač. 18. stol., inv. št. inv. št. S/968. Avtorstvo slike iz konca 17. ali začetka 18. stoletja je pripisano italijanskemu mojstru Gregoriju Lazzariniju (1655–1730), ki se je rodil v Benetkah. Slikal je mitološke in religiozne motive, med beneškim plemstvom pa je bil priljubljen kot portretist. Na sliki Stvarjenje Eve gre za upodobitev tipičnega svetopisemskega motiva iz Stare zaveze. Na levi strani je gola, pravkar ustvarjena Eva z dlanmi, sklenjenimi v molitvi. Zamaknjeno gleda na tleh spečega Adama, ki ji ga predstavlja Bog oče.Kompoz...

Preberi več

Gračnica pri Rimskih Toplicah

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Bernhard Fiedler, Gračnica pri Rimskih Toplicah, ok. 1849, o. na pl., sign. in dat. D. sp.: Bernhardt Fiedler, p. 1849, PMC, S/294. Podobno kot je naslikal Zidani most, je Fiedler ustvaril tudi upodobitev naselja Gračnice. V ospredju je reka in drča za spravljanje lesa, ob vznožju Gomile in Kačjega vrha sta  vidni dve domačiji. Ob železniški progi, po kateri z desne prihaja vlak, sta leseni poslopji opekarne in nekatere druge stavbe.  

Preberi več

Zidani Most

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Bernhard Fiedler, Zidani Most, ok. 1849, o. na pl., sign. in dat. l. sp.: B. Fiedler, 1849 in Triest, PMC, S/64. Železnica je navdušila tudi slikarja in grafika Bernharda Fiedlerja (1816–1904), ki je v razmeroma novi tehniki jekloreza v manjšem formatu ustvaril podobe naših krajev ob južni železnici. Za naročnika, Umetnostni zavod avstrijskega Loyda v Trstu je med drugim ustvaril tudi majhen motiv Zidanega Mosta z vlakom, ki se bliža postaji.Identični motiv, je naslikal še v veliko večjem formatu, v tehniki olja na platno. Na obeh je v središče postavljen triločni železniški most, v ospredju j...

Preberi več

Zidani Most

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Bernhard Fiedler, Zidani Most, ok. 1860, jeklorez, napis: Steinbrück, PMC, G/VI-52. Železnica je navdušila tudi slikarja in grafika Bernharda Fiedlerja (1816–1904), ki je v razmeroma novi tehniki jekloreza v manjšem formatu ustvaril podobe naših krajev ob južni železnici. Za naročnika, Umetnostni zavod avstrijskega Loyda v Trstu je med drugim ustvaril tudi majhen motiv Zidanega Mosta z vlakom, ki se bliža postaji.Identični motiv, je naslikal še v veliko večjem formatu, v tehniki olja na platno. Na obeh je v središče postavljen triločni železniški most, v ospredju je reka, v ozadju pa prizor za...

Preberi več

Marija Gradec, litografija

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Franz Josef Sandmann, Marija Gradec, 1849 (?), tonirana litografija s kredo, napis: Maria Gratz im Sannthal, PMC, G/VI-114/2. Na veduti Marija Gradca, Franza Josefa Sandmanna, zasledimo preplet tradicije in napredka, kjer spokojno pokrajino prečka sopihajoč vlak, ki ga vidimo na skrajni levi strani. Na desni v ozadju prepoznamo cerkev, ki je rahlo dvignjena na hribčku. Pred nami se odpira z drevesi porasla pokrajina po kateri se sprehajajo trije ljudje s psom.

Preberi več

Dobrna z okolico

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Carl Goebel, Dobrna z okolico, ok. 1860, tonirana litografija, reklamni plakat, napis: Bad Neuhaus nächst Cilli, PMC, G/VI-256. Med vedutami v muzejski zbirki je posebna redkost reklamni plakat Carla Goebla (1824–1899). Z izjemnim čutom za naravo in njene lepote je ustvaril sedemnajst majhnih litografij Dobrne in priljubljenih bližnjih izletniških krajev. Dobrna je njegova ljuba tema tudi na šestih toniranih litografijah, ki so izšle pod naslovom Spomin na zdravilišče Dobrna pri Celju na Spodnjem Štajerskem. Goeblove prefinjene stvaritve pa kljub zvestemu posnemanju stvarnosti vsebujejo nežen ...

Preberi več

Rogaška Slatina

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Johann Nepomuk Passini, Rogaška Slatina – Tempelj nad nekdanjim starim vrelcem, ok. 1855, tonirana litografija, robovi so obrezani, G/VI-99. Johann Nepomuk Passini (1789–1874) je med letoma 1855 in 1860 z nekaterimi upodobitvami spodnještajerskih zdravilišč močno zabrisal mejo med veduto in žanrom. Tokrat figure niso več le dopolnilo krajine; s tem ko postanejo večje in jasnejše, dodajo novo dimenzijo občutenja kraja. Poudarjen je družabni vidik, hkrati pa so ti prizori tudi dragocena priča oblačilne kulture.Romantičen pogled na Tempelj nad starim vrelcem v Rogaški Slatini, okrog katerega se ž...

Preberi več