Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 240

Kapucinski most

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Avgust Seebacher , 185 x 250 cm /282 x 345/, barvna jedkanica, sign. Seebacher, G XI 77. Leseni kapucinski most, ki je povezoval središče mesta in kapucinski samostan na Bregu, je bil v poplavi junija 1954 močno poškodovan, zato so ga leta 1957 odstranili.V ozdaju stolno-opatijska cerkev sv. Danijela.

Preberi več

Podobica Sv. Katarina

  • Umetnostna zgodovina
  • Slike
Podobica, neznani slikar, sredina 18. stoletja, pergament, akvarel, 165 x 117 mm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. S/688. Sv. Katarina sedi v pokrajini pred skalo s svojimi atributi - mečem in kolesom ob strani ter lilijo v roki - v drugi roki drži križec. Nad njeno glavo v oblaku angela držita venček, pod njo je napis »Sanct: Chatharina« in monogram »V:M«.Sveto Katarino Aleksandrijsko častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, tiskarjev, filozofov in učenjakov.

Preberi več

Podobica Sv. Notburga

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Podobica, signirana: Graz b. A. Kissman, 19. stoletje, barvna litografija,  89 x 60 mm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. G/XI-431. Sv. Notburga je bila po ljudskem verovanju v alpskih deželah zaščitnica poljedelskih opravil  in gospodinjskih pomočnic.Prikazana je v pokrajini z drevesci in s cvetjem, ki jo zaključujejo gore in oblaki. Oblečena je v modro krilo z životcem in svetlo bluzo, spredaj ima rdeč predpasnik. V desni roki drži šop klasja in srp, v drugi pa posodo s pokrovom.Spodaj je napis »S. Notburga in Gott ist getreu, der euch und vor dem Bösen bevahren wird«. Na robu je signirana »...

Preberi več

Podobica Sv. Anton Padovanski

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Podobica, neznani avtor, 1786, grafika, lesorez, 72 x 54 mm, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. G/XI-453. Sv. Anton Padovanski je upodobljen kot bradat mož v meniški kuti, ki v desnici drži lilijo. Pred njim stoji mali Jezus in ga drži za levico. V podobi, ki je obdana z okvirom, so simetrično postavljeni štirje križi, vmes pa je napis »Confessio Paschalis Anno 1786«.Anton Padovanski se je rodil 15. avgust 1195 v Lizboni in je najhitreje kanonizirani svetnik v zgodovini katoliške cerkve, saj ga je Papež Gregor IX.  za svetnika razglasil samo enajst mesecev po njegovi smrti. Najbolj znano njegov...

Preberi več

Pogled na Glavni trg

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Pogled na Glavni trg, Avgust Seebacher, jedkanica, 25,5 x 20,7 cm, sign. Seebacher, G XI-26. Glavni trg, verjetno najstarejši del srednjeveškega Celja, je imel že ob svojem nastanku značilno lijakasto obliko na katerem so se odvijali živahni trški dnevi. Tukajšnji del mesta je bil že v srednjem veku najbogatejši, njegovo pomembnost je poudarjala tudi mestna hiša. Na najširšem delu Glavnega trga so leta 1788 postavili Marijino znamenje s kipoma sv. Roka in sv. Florijana, v 19. stoletju pa so mu dodali še kip sv. Jožefa. Na grafiki je v ozadju vidna tudi Hohenwarterjeva hiša, domovanje grajskega...

Preberi več

Pogled na Prešernovo ulico

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Pogled na Prešernovo ulico, Avgust Seebacher, barvna jedkanica, 25 x 21 cm, sign. Seebacher, G XI-25. V ospredju je Prothasijev dvorec, ki  ga je zgradil Anton pl. Prothasij, iz gradu Planina. Poslopje je edino v mestu s celovito ohranjeno baročno fasado in portalom. V ozadju se vidi zvonik cerkve Marijenga vnebovzetja, ki je bil anekoč del Minoritskega samostana. V cerkvi so si svojo družinsko grobnico uredili Grofje Celjski.

Preberi več

Mitnica ob Ljubljanskih vratih

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Mitnica ob Ljubljanskih vratihAvgust Seebacher, jedkanica, PMC, v. 250x190 mm (380x335), PMC, inv. št. G/XI-79. Ljubljanska cesta predstavlja danes glavno zahodno celjsko mestno vpadnico. V časih antične Celje je bil glavni vhod v mesto z zahoda speljan nekoliko južneje. Ostanke starodavne rimske ceste z mestnimi vrati si lahko obiskovalci ogledajo v arheološkem razstavišču Celeia – mesto pod mestom. V srednjem veku je na tem mestu zrasel mogočni Knežji dvor, zato so morali zgraditi novo cesto in vhod v mesto speljati približno 100 metrov severneje. Po izgradnji obzidja so na zahodni »vstopni ...

Preberi več

Vrata z antikami

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Avgust Seebacher, barvna jedkanica, v. 295 x 245 mm, PMC, inv. št. G/XI-304 Pročelje hiše na prehodu iz Gosposke ulice v Zagato, ki ga je dal v 19. stoletju sezidati profesor Ivan Küttel, vnet zbiralec starin, se je imenovalo Vrata z antikami (Antikenthor).Vanj je namreč vzidal številne rimske spomenike; nad vrati je bila orjaška glava boginje Siane, ob strani pa več reliefov in nagrobnikov. Ob koncu druge svetovne vojne je bila hiša uničena, zato so spomenike pripeljali v muzejski lapidarij. Avgust Friderik Seebacher (1887-1940) je v različnih tehnikah upodabljal vedute Celja s poudarkom na k...

Preberi več

Kresovanje

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Kresovanje s Starim gradom v ozadjuAvgust Seebacher, kliše, ni signiran in datiran., inv.št. G/XI-502. Seebacher je upodabljal tudi nočne prizore, pri čemer se je izkazal za pravega mojstra v tehniki grafike. To potrjuje kliše z motivom kresovanja na katerm so ujeti svetloba plapolajočega ognja in temne sence, ki jih ogenj izrisuje na prisotnih človeških figurah.

Preberi več

Stari grad Celje

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Gornje CeljeAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-12. Celjski Stari grad je po razsežnosti največji srednjeveški grad na današnjem slovenskem ozemlju. Postavljen je bil na vrhu skalnega Grajskega hriba, kjer je bil težko dostopen za morebitne napadalce, branilcem pa je omogočal razgled nad velikim delom Savinjske doline. Čeprav segajo začetki njegove gradnje v drugo polovico 12. stoletja, se kot Cylie die purch (grad Celje) v pisnih virih prvič omenja šele leta 1323. V lasti grofov Vovbrških je bil do njihovega izumrtja le...

Preberi več

Knežji dvor

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Doljni grad, nekdanji dvor Grofov CeljanovAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-11. Knežji dvor je bil rezidenčni grad grofov in knezov Celjskih, ki so ga od konca 14. stoletja dalje vseskozi širili in dograjevali.Osrednji del dvora je oblikoval palacij, pozidan na trapezasti osnovi v višino dveh nadstropij z dvema viteškima dvoranama. Ne severni strani je zunanji hodnik povezoval palacij s stolpoma. V stolpu nad vodnim jarkom je bila pozidana grofova soba, nad njo pa je bila urejena kapela.Ohranjeni elementi kažejo na to,...

Preberi več

Turnir v Celju

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Turnir v CeljuAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-10. Viteški turnirji so bili v srednjem veku pomemben del viteške kulture. Na današnjem slovenskem ozemlju so postali tovrstni turnirji priljubljeni sredi 13. stoletja. Ni znano, da bi v Celju ali bližnji okolici kdaj organizirali kakšen turnir. Iz zgodovinskih virov vemo, da sta bila vsaj dva iz rodbine Žovneških/Celjskih udeleženca dveh viteških turnirjev. Konrad Žovneški se omenja kot udeleženec viteškega turnirja v Brežah, ki naj bi ga leta 1224 priredil potujoči vite...

Preberi več

Poroka Barbare Celjske

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Poroka Barbare Celjske s kraljem Sigismundom,Avgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-9. Barbara Celjska, rojena najverjetneje leta 1392, je bila hči Hermana II. Celjskega in Ane Schaunberške. Po dogovoru iz leta 1401 se je Barbara zaročila z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim, novembra 1405 pa se je v Krapini s kraljem tudi poročila. Na svoji življenjski poti si je trikrat nadela kraljevsko krono – leta 1405 je bila okronana za ogrsko, leta 1414 za nemško in leta 1437 za češko kraljico. Sigismund je bil leta 1433 v Ri...

Preberi več

Ana Celjska

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Poljsko poslanstvo snubi Ano, hčer Viljema CeljskegaAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-8. Ana Celjska je bila hči Viljema Celjskega in Ane Poljske iz rodbine Piastov, ki sta se poročila leta 1380. Ker je Anin oče Viljem umrl leta 1392, je skrbništvo nad njo prevzel Herman II. Poljski kralj Jagielo )po krstu Vladislav II.) iz rodbine Jagieloncev je želel utrditi svoj položaj, zato se je po smrti žene Jadvige leta 1402 poročil z Ano Celjsko, vnukinjo nekdanjega poljskega kralja Kazimirja III. Velikega Piasta. Leta 1403 je...

Preberi več

Herman II.

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Herman II. reši kralja Sigismunda pri NikopoljuAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-7. Herman II. je bil drugorojeni sin Hermana I.  Med letoma 1385-1392 je vodil celjsko politiko skupaj z bratrancem Viljemom. Po njegovi smrti je Herman za več desetletij sam vladal celjski hiši. V zakonu z Ano Schaunberško se jima je rodilo šest otrok; po pomenu in razvpitosti sta izstopala zlasti Friderik in Barbara. Herman je svojo moč in ugled zgradil na zavezništvu z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim. V bitki pri Nikopolju let...

Preberi več

Herman I.

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Herman I. podeli vojvodu Albrehtu III. Viteški udarecAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-6. Herman I. je bil sin Friderika Žovneškega, od leta 1341 grofa Celjskega. Herman I. se je najverjetneje leta 1361 poročil s Katarino Kotromanić, hčerko bosanskega bana Štefana II. Kotromanića. Herman I. se je podobno kot njegov mlajši brat Ulrik I. preizkusil kot najemniški vojak. Po očetovo smrti sta brata skupno opravljala podedovana posest. Po Hermanovi smrti leta 1385, ga je nasledil Herman II.

Preberi več