Arheologija
Kulturna zgodovina
Umetnostna zgodovina
Etnologija

Število prikazanih predmetov: 251

Pogled na Prešernovo ulico

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Pogled na Prešernovo ulico, Avgust Seebacher, barvna jedkanica, 25 x 21 cm, sign. Seebacher, G XI-25. V ospredju je Prothasijev dvorec, ki  ga je zgradil Anton pl. Prothasij, iz gradu Planina. Poslopje je edino v mestu s celovito ohranjeno baročno fasado in portalom. V ozadju se vidi zvonik cerkve Marijenga vnebovzetja, ki je bil anekoč del Minoritskega samostana. V cerkvi so si svojo družinsko grobnico uredili Grofje Celjski.

Preberi več

Mitnica ob Ljubljanskih vratih

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Mitnica ob Ljubljanskih vratihAvgust Seebacher, jedkanica, PMC, v. 250x190 mm (380x335), PMC, inv. št. G/XI-79. Ljubljanska cesta predstavlja danes glavno zahodno celjsko mestno vpadnico. V časih antične Celje je bil glavni vhod v mesto z zahoda speljan nekoliko južneje. Ostanke starodavne rimske ceste z mestnimi vrati si lahko obiskovalci ogledajo v arheološkem razstavišču Celeia – mesto pod mestom. V srednjem veku je na tem mestu zrasel mogočni Knežji dvor, zato so morali zgraditi novo cesto in vhod v mesto speljati približno 100 metrov severneje. Po izgradnji obzidja so na zahodni »vstopni ...

Preberi več

Vrata z antikami

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Avgust Seebacher, barvna jedkanica, v. 295 x 245 mm, PMC, inv. št. G/XI-304 Pročelje hiše na prehodu iz Gosposke ulice v Zagato, ki ga je dal v 19. stoletju sezidati profesor Ivan Küttel, vnet zbiralec starin, se je imenovalo Vrata z antikami (Antikenthor).Vanj je namreč vzidal številne rimske spomenike; nad vrati je bila orjaška glava boginje Siane, ob strani pa več reliefov in nagrobnikov. Ob koncu druge svetovne vojne je bila hiša uničena, zato so spomenike pripeljali v muzejski lapidarij. Avgust Friderik Seebacher (1887-1940) je v različnih tehnikah upodabljal vedute Celja s poudarkom na k...

Preberi več

Kresovanje

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Kresovanje s Starim gradom v ozadjuAvgust Seebacher, kliše, ni signiran in datiran., inv.št. G/XI-502. Seebacher je upodabljal tudi nočne prizore, pri čemer se je izkazal za pravega mojstra v tehniki grafike. To potrjuje kliše z motivom kresovanja na katerm so ujeti svetloba plapolajočega ognja in temne sence, ki jih ogenj izrisuje na prisotnih človeških figurah.

Preberi več

Stari grad Celje

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Gornje CeljeAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-12. Celjski Stari grad je po razsežnosti največji srednjeveški grad na današnjem slovenskem ozemlju. Postavljen je bil na vrhu skalnega Grajskega hriba, kjer je bil težko dostopen za morebitne napadalce, branilcem pa je omogočal razgled nad velikim delom Savinjske doline. Čeprav segajo začetki njegove gradnje v drugo polovico 12. stoletja, se kot Cylie die purch (grad Celje) v pisnih virih prvič omenja šele leta 1323. V lasti grofov Vovbrških je bil do njihovega izumrtja le...

Preberi več

Knežji dvor

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Doljni grad, nekdanji dvor Grofov CeljanovAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-11. Knežji dvor je bil rezidenčni grad grofov in knezov Celjskih, ki so ga od konca 14. stoletja dalje vseskozi širili in dograjevali.Osrednji del dvora je oblikoval palacij, pozidan na trapezasti osnovi v višino dveh nadstropij z dvema viteškima dvoranama. Ne severni strani je zunanji hodnik povezoval palacij s stolpoma. V stolpu nad vodnim jarkom je bila pozidana grofova soba, nad njo pa je bila urejena kapela.Ohranjeni elementi kažejo na to,...

Preberi več

Turnir v Celju

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Turnir v CeljuAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-10. Viteški turnirji so bili v srednjem veku pomemben del viteške kulture. Na današnjem slovenskem ozemlju so postali tovrstni turnirji priljubljeni sredi 13. stoletja. Ni znano, da bi v Celju ali bližnji okolici kdaj organizirali kakšen turnir. Iz zgodovinskih virov vemo, da sta bila vsaj dva iz rodbine Žovneških/Celjskih udeleženca dveh viteških turnirjev. Konrad Žovneški se omenja kot udeleženec viteškega turnirja v Brežah, ki naj bi ga leta 1224 priredil potujoči vite...

Preberi več

Poroka Barbare Celjske

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Poroka Barbare Celjske s kraljem Sigismundom,Avgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-9. Barbara Celjska, rojena najverjetneje leta 1392, je bila hči Hermana II. Celjskega in Ane Schaunberške. Po dogovoru iz leta 1401 se je Barbara zaročila z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim, novembra 1405 pa se je v Krapini s kraljem tudi poročila. Na svoji življenjski poti si je trikrat nadela kraljevsko krono – leta 1405 je bila okronana za ogrsko, leta 1414 za nemško in leta 1437 za češko kraljico. Sigismund je bil leta 1433 v Ri...

Preberi več

Ana Celjska

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Poljsko poslanstvo snubi Ano, hčer Viljema CeljskegaAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-8. Ana Celjska je bila hči Viljema Celjskega in Ane Poljske iz rodbine Piastov, ki sta se poročila leta 1380. Ker je Anin oče Viljem umrl leta 1392, je skrbništvo nad njo prevzel Herman II. Poljski kralj Jagielo )po krstu Vladislav II.) iz rodbine Jagieloncev je želel utrditi svoj položaj, zato se je po smrti žene Jadvige leta 1402 poročil z Ano Celjsko, vnukinjo nekdanjega poljskega kralja Kazimirja III. Velikega Piasta. Leta 1403 je...

Preberi več

Herman II.

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Herman II. reši kralja Sigismunda pri NikopoljuAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-7. Herman II. je bil drugorojeni sin Hermana I.  Med letoma 1385-1392 je vodil celjsko politiko skupaj z bratrancem Viljemom. Po njegovi smrti je Herman za več desetletij sam vladal celjski hiši. V zakonu z Ano Schaunberško se jima je rodilo šest otrok; po pomenu in razvpitosti sta izstopala zlasti Friderik in Barbara. Herman je svojo moč in ugled zgradil na zavezništvu z ogrskim kraljem Sigismundom Luksemburškim. V bitki pri Nikopolju let...

Preberi več

Herman I.

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Herman I. podeli vojvodu Albrehtu III. Viteški udarecAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-6. Herman I. je bil sin Friderika Žovneškega, od leta 1341 grofa Celjskega. Herman I. se je najverjetneje leta 1361 poročil s Katarino Kotromanić, hčerko bosanskega bana Štefana II. Kotromanića. Herman I. se je podobno kot njegov mlajši brat Ulrik I. preizkusil kot najemniški vojak. Po očetovo smrti sta brata skupno opravljala podedovana posest. Po Hermanovi smrti leta 1385, ga je nasledil Herman II.

Preberi več

Katarina Bosanska

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Katarina Bosanska slavnostno vkoraka v Celjski dvorAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-5. Katarina Kotromanić je bila hči bosanskega bana Štefana II. Kotromanića. Katarina je verjetno leta 1361 postala žena grofa. Hermana I. Celjskega. Ker je bila Katarinina sestra Elizabeta od leta 1353 žena ogrskega kralja Ludvika I. Anžujskega, je bil Herman I. svak ogrskega vladarja. Celjski so stopili v svet velike politike vzhodnoevropskih dvorov, saj so se s to poroko sorodstveno povezali z ogrsko, bosansko in poljsko vladarsko hi...

Preberi več

Ulrik I. Celjski

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Ulrik I. Celjski s cesarjem Karlom IV. v RimuAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-4.  Ulrik I. je bil najmlajši otrok v zakonu med prvim celjskim grofom Friderikom I. in Diemut Walseejsko. Ulrikovo življenje je zaznamovalo vojaško najemništvo. Že pri rosnih petnajstih letih se je leta 1346 udeležil bitke pri Zadru med ogrskim kraljem Ludvikom Anžujskim proti Benečanom. Tudi v nadaljevanju se je udeležil številnih bitk na evropskih bojiščih in domnevamo lahko, da je imel od tega velike finančne koristi. Ulrik I. je bil tik...

Preberi več

Friderik I

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Friderik I, Zadnji Sovneški in prvi  Celjski, postane grof CeljskiAvgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930,PMC, inv. št. G/XI-520-3. Friderik II. je bil sina grofa Hermana II. V zgodovinski spomin seje zapisal zaradi nesrečne ljubezenske zgodbe s soprogo Veroniko Deseniško. Kljub vsemu je zlasti v zrelih letih zrasel v sposobnega politika, ki je poleg sina Ulrika II. v javnosti odločno zastopal interese celjske hiše. Friderik je 11. aprila 1451 Celju po vzoru drugih štajerskih mest podelil mestne pravice. Leta 1991 je Mestna občina Celja ta dan dolo...

Preberi več

Konrad Žovneški

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Konrad Sovneški, pevec ljubezni; Avgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-2. Avgust Friderik Seebacher (1887-1940) je leta 1930 izdal drugi del grafičnega ciklusa z naslovom Celeja antiqua et nova. V 12 radirankah je upodobil zgodovino grofov Celjskih. Zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, kasnejših grofih in knezih Celjskih, se začne v 11. stoletju, ob koncu visokega srednjega veka, v Savinjski krajini. Prvi omenjeni gospod Žovneški je bil Gebhardus de Soune – Gebhard s Savinjskega. Njihov matični grad Žovnek je stal blizu ...

Preberi več

Grad Žovnek

  • Umetnostna zgodovina
  • Grafike
Avgust Seebacher, Grad Sovnek, iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-1. Avgust Friderik Seebacher se je rodil 17. julija leta 1887 očetu Antonu Seebacherju, ki se je leta 1860 priselil v Celje. Avgust je štiri leta študiral slikarstvo na Dunaju.Najbolj ga je pritegnilo slikanje žanrskih motivov, portretov, tihožitij in še posebej mesta Celje z okolico. Prav po slednjem je najbolj znan, saj je v različnih tehnikah upodabljal vedute Celja s poudarkom na kulturnozgodovinaskih motivih.Pri njem se je slikarstva učila tudi svetovna popotnica Alm...

Preberi več