Brezmadežna (Imakulata)

Umetnostna zgodovina - Slike

Brezmadežna (Imakulata), neznani slikar, olje, platno, sr. 18. stol., 105 x 87 cm, inv. št. S/246.

 

Pričujoč tip upodobitve Brezmadežne-Imakulate se je pri nas dokončno izoblikoval do sredine 17. stoletja in predstavlja tudi najpogostejši tip Marije Brezmadežne. Odločilno je na razvoj tega tipa vplivalo špansko slikarstvo prve polovice 17. stoletja.

Motiv prikazuje Marijo, ki stoji na polmescu okrog katerega se ovija kača, z jabolkom v žrelu. Mesec so zaradi spreminjanja oblike že v 12. stoletju razumeli kot simbol norosti sveta in vodnika ljudi, ki so se prepuščali pregreham in pozabljali na odrešenje.

Kača simbolizira Izvirni greh na kar dodatno opominja jabolko, ki ga drži. Marijino glavo obkroža venec dvanajstih zvezd, ki so simbol dvanajstih Izraelovih rodov.

Omenjeni atributi izvirajo iz Razodetja (Apokalipse 12, 1) kjer je zapisano: »Na nebu se je prikazalo veliko znamenje: žena ogrnjena s soncem, in luna po njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd«.

Marija pogled upira v nebo, dlani in roki na prsih ustvarjajo obliko križa; s to gesto opozarja na ponižnost in popolno predanost Bogu. Stoji na oblakih na katerih jo angeli nosijo v nebo, kar opozarja na Marijino Vnebovzetje, saj naj bi bila v nebo vzeta z dušo in telesom, ker je bila spočeta brez madeža izvirnega greha in je njeno telo ostalo ob smrti neprizadeto.