Čelada kabuto, kovan in lakiran baker s pozlato in svilenimi trakovi, 16. stoletje, Japonska, PMC, A 144 -1.
Čelada kabuto je tipa ko-zunari, za katero je značilna preprosta oblika kalote, ki sledi obliki glave. Vsi kovinski deli čelade so gladko lakirani s črnim lakom urushi, ki je kovino zaščitil pred zunanjimi vplivi. Konstrukcija kalote je sestavljena iz večjih kovinskih plošč, daljša sredinska plošča teče po sredini, od temena proti čelu, nanjo sta zakovičeni stranski in sprednja plošča, slednja predstavlja čelni ščitnik mabisashi. Na kaloto je s svilenimi trakovi povezanih pet visečih lamel shikoro, ki so služile zaščiti vratu do ramen. Na čeladi izstopa predvsem oblika čelnega ščitnika, katerega spodnji rob se na čelnem delu nekoliko koničasto zaključi. Dokaj redek dodatek so stilizirane obrvi v obliki bambusovega lista. Notranja tekstilna podloga ukebari je preprečevala neposreden stik samurajeve glave s kovino.
Sredi čelnega dela ima čelada krog, ki simbolizira sonce. Kot pozlata je bil nanesen na lak urushi. Znak je morda povezan z zvrstjo budizma nichiren, ki se je uveljavil in razširil že v obdobju Kamakura (1185–1333). Tovrstne oznake so lahko služile kot simbolna zaščita v boju, izkazovale so pripadnost določenemu klanu in imele funkcijo, da so se lahko samuraji kar najbolje razlikovali na bojnem polju. Ponavadi so bili to verski ali heraldični simboli maedate, ki so se lahko tudi v tridimenzionalni obliki vpenjali neposredno na čelado.
Čelada je nastala v obdobju Momoyama (1573–1600), ki časovno sovpada z obdobjem vojnih konfliktov in s tem povezane večje potrebe po zagotavljanju bojne opreme. Ta se je odrazila v inovativnem razvoju in konstrukcijskih poenostavitvah, za povečanje učinkovitosti med uporabo ter hitrejšo izdelavo. (BŠ, BT)
Več na: https://vazcollections.si
