Celeja antiqua et nova: Pokop sv. Maksimiljana, I. zvezek, jedkanica Avgust Friderik Seebacher, založil Martin Perc, Celje, 1926, hrani PMC, inv. št. G/XI-522/7.
Prevod bistvenega dela nemškega besedila: Celeanski kristjani so ponoči pokopali svetnikovo truplo. Legenda pripoveduje naprej, da so pobožni celeani, iz strahu pred pogani, truplo svetnika pokopali ponoči, na neznanem mestu v bližini kraja kjer je bil obglavljen, in da so sv. Maksimiljana, na mestu kjer je njegov grob, vneto častili, in po njegovi zaslugi so se tam zgodili mnogi čudeži. Celeanski kristjani pa so kmalu po Konstantinovem tolerančnem ediktu (313), na tem mestu zgradili majhno svetišče.
Spomin na sv. Maksimiljana je postal med Celjani nesmrten.
Prvi zvezek iz serije Celeja antiqua et nova, ki ga je z 12 jedkanicami opremil Avgust Friderik Seebacher (1887-1940), je izšel v Celju leta 1926. Spremno besedilo k upodobitvam je napisal Martin Perc, ki je delo tudi založil in izdal.
Zvezek vsebuje izvirne jedkanice, ki prikazujejo domišljijske prikaze arhitekturne ureditve Claudie Celeie v kateri se odvijajo ključni prizori izjemno priljubljene celjske legende sv. Maksimiljana. Posamezne upodobitve so opremljene s krajšimi citati v latinskem jeziku in opisom upodobitve v nemškem jeziku. Prevod bistvenega dela nemškega besedila objavljamo skupaj z upodobitvami.
