Celovški Kristus, neznani slikar, sredina 18. Stoletja, olje na platno, 64 x 49,5 cm, PMC, inv. št. S/339.
Posebni tip trpečega Kristusa je imenovan Celovški Kristus. Njegova posebnost je, da ima poleg ostalih ran, ki so posledica bičanja in kronanja s trnovo krono, prebodene tudi ustnice.
Poimenovan je po prvi upodobitvi, ki je bila leta 1742 naslikana za župnijsko cerkev sv. Egidija v Celovcu. Po apokrifni legendi, ki nima osnov v Svetem pismu, je namreč bičanju in kronanj s trnovo krono sledilo še mučenje s trnom; krvnik naj bi s trnom iz trnove krone zabodel Kristusa v jezik. Zaradi estetskih razlogov so preveč realistično prikazovanje prebodenega jezika opuščali in slikali le prebodeno ustnico.
Baročni naturalizem ranjenega telesa, nagib glave, postavitev kadrov, razprta usta, s trni predrto čelo in zakrita desna rama kažejo na to, da je slikar original zelo dobro poznal. Še več - njegova slikarska moč daje slutiti kvalitetnejšega mojstra, saj je podobi vdihnil večjo ekspresivnost in občutenost.
Motiv trpečega Kristusa je bil zelo pogost v obdobju zrelega baroka in baročnih reminiscenc v zgodnjem 19. stoletju.
