Domnevni portret Konrada Žovneškega; barvni faksimile, Codex Manesse, fol. 202 v (miniatura), 35,3 x 24,9 cm, PMC, inv. št. G/VIII.-15.
Konrad naj bi bil tisti pesnik, ki ga Veliki heidelberški rokopis - najpomembnejši rokopis nemške srednjeveške viteške lirike - imenuje Der von Suonegge. Njegova literarna zapuščina obsega tri pesmi, ki so ohranjene v Codexu Manesse in so nastale sredi 13. stoletja. To je bil čas, ko je bila viteška lirika (minnesang) že v zatonu. Konrad je bil zgolj posnemovalec slavnih predhodnikov, ujet v tradicijo. Takole je motiv neizpolnjenega ljubezenskega hrepenenja, ki je bila pogosta tema trubadurske lirike, prevedel in priredil germanist dr. Anton Jenko:
“Slana in nenadni snegsta pobrala majsko svetje,gola gmajna sta in gozd.Boljši čas vzcveti v obeh,ko spet podari poletje njima - meni ne - radost,a morda mi podari jomoja ljubljena Gospa, sicer v žalost mi dehtijorožice in detelja.Dana ji je vsa krepost - srečenosno čisti, lepi,ki me v večno skrb peha,da ne vem, kaj je prostost,mrem pod sužnjimi oklepizvest tlačan brez upanja. Ko bi le mi dopustilapoljubiti ustnice,bi v življenje povrnila mi zgubljeno upanje."