Domnevni portret Konrada Žovneškega

Umetnostna zgodovina - Grafike

Domnevni portret Konrada Žovneškega; barvni faksimile, Codex Manesse, fol. 202 v (miniatura), 35,3 x 24,9 cm, PMC, inv. št. G/VIII.-15.

Konrad naj bi bil tisti pesnik, ki ga Veliki heidelberški rokopis - najpomembnejši rokopis nemške srednjeveške viteške lirike - imenuje Der von Suonegge. Njegova literarna zapuščina obsega tri pesmi, ki so ohranjene v Codexu Manesse in so nastale sredi 13. stoletja. To je bil čas, ko je bila viteška lirika (minnesang) že v zatonu. Konrad je bil zgolj posnemovalec slavnih predhodnikov, ujet v tradicijo. Takole je motiv neizpolnjenega ljubezenskega hrepenenja, ki je bila pogosta tema trubadurske lirike, prevedel in priredil germanist dr. Anton Jenko:

 

“Slana in nenadni sneg
sta pobrala majsko svetje,
gola gmajna sta in gozd.
Boljši čas vzcveti v obeh,
ko spet podari poletje 
njima - meni ne - radost,
a morda mi podari jo
moja ljubljena Gospa,
sicer v žalost mi dehtijo
rožice in detelja.
Dana ji je vsa krepost -
srečenosno čisti, lepi,
ki me v večno skrb peha,
da ne vem, kaj je prostost,
mrem pod sužnjimi oklepi
zvest tlačan brez upanja.
Ko bi le mi dopustila
poljubiti ustnice,
bi v življenje povrnila
mi zgubljeno upanje."