Jurklošter, bakrorez

Umetnostna zgodovina - Grafike

Jurklošter, samostan kartuzijanov;Georg Vischer, 1681, bakrorez, Pokrajinski muzej Celje, inv. št. G/VI-16.

Kartuzija Jurklošter sodi med zgodnejše kartuzije v srednjeevropskem prostoru, saj jo je že okoli leta 1170 ustanovil krški škof Henrik. V njem se je naselil moški kontemplativni red – kartuzijanci (Ocart(h) – Ordo Cart(h)usiensis).

Leta 1199 so razpustili redovno hišo, ki jo je leta 1209 ponovno obnovil deželni knez Leopold VI. Babenberški. Cerkev je bila posvečena leta 1227.

Med znanimi menihi iz te kartuzije naj omenimo Odona iz Novare (prior 1189/91), Mihaela iz Prage (prior 1391–1401) in evropsko znanega Nikolaja Kempfa iz Strassburga (prior 1449/51 in 1467/90), profesorja na dunajski univerzi in enega najprodornejših in najplodovitejših piscev svoje dobe v okviru kartuzijanskega reda.

Samostanu so bili zelo naklonjeni Celjski grofje. Na samostanskem pokopališču je Friderik Celjski po očetovi smrti pokopal svojo leta 1428 umorjeno ženo Veroniko Deseniško.

Leta 1595 so kartuzijo prevzeli jezuiti iz Gradca, po ukinitvi jezuitskega reda leta 1773 pa jo je prevzela država. Večino dragocenih knjig iz samostanske knjižnice so ob tej priliki odpeljali v Gradec. Sedem let kasneje so samostansko poslopje podrli, k ohranjeni cerkvi pa prizidali novo graščino.