Konrad Sovneški, pevec ljubezni; Avgust Seebacher iz grafične mape Celeja antiqua et nova, Celjski grofje, Celje, 1930, PMC, inv. št. G/XI-520-2.
Avgust Friderik Seebacher (1887-1940) je leta 1930 izdal drugi del grafičnega ciklusa z naslovom Celeja antiqua et nova. V 12 radirankah je upodobil zgodovino grofov Celjskih.
Zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, kasnejših grofih in knezih Celjskih, se začne v 11. stoletju, ob koncu visokega srednjega veka, v Savinjski krajini. Prvi omenjeni gospod Žovneški je bil Gebhardus de Soune – Gebhard s Savinjskega. Njihov matični grad Žovnek je stal blizu Braslovč. Družina naj bi ga zgradila pred letom 1139, sorazmerno zgodaj, saj so bili gradovi v tem času v našem prostoru še redki, gradnjo si je lahko privoščilo le malo družin iz vrst svobodnega plemstva. Žovneški so bili po položaju visoki svobodni gospodje , kar pomeni, da so se podrejali samo vladarju in nobenemu drugemu zemljiškemu gospodu.
Konrad Žovneški je bil sin Gebharda II. V virih se prvič omenja leta 1220. V zakonu z grofico Zofijo Pfannberško se jima je rodilo kar šest otrok. Konrad se je leta 1224 udeležil turnirja v Brežah, kjer ga kot tekmeca omenja tudi Ulrik Liechtensteinski. Prav v Konradu ali morda njegovemu sinu pa smemo iskati viteškega pesnika Der von Sounegge, ki je upodobljen v znamenitem Codex Manesse, bolj znanem kot Veliki heidelberški rokopis, najpomembnejšem rokopisu srednjeveške viteške lirike.
