Nezložljiva pahljača z motivom šintoističnega duhovnika, les, poslikan papir, v. 45 cm, Japonska, konec 19. ali začetek 20. stoletja, inv. št. A 72, PMC.
Japonska nezložljiva pahljača uchiwa ni ovalne oblike, kot po navadi velja za nezložljive pahljače. Oblika namreč spominja na kvadrat, katerega vsi štirje vogali so konkavno zaobljeni. Na tanke paličice, ki izhajajo iz enega kosa lesa, je na obeh straneh zalepljen poslikan papir. Rob pahljače je obrobljen s tankim rjavim trakom. Ročaj je lesen in črno pobarvan, zgornji del, pritrjen na papirnato podlago, pa je razširjen v obliki pahljače. Ta del ima na vrhu zarezo, v katero je vstavljen zgornji del pahljače z lesenim ogrodjem in prilepljenim papirjem.
Na sprednji strani je naslikan duhovnik, ki stoji ob cesti, v ozadju pa so naslikana drevesa, vrata torii in lisica. Motivika duhovnika ima globok šintois-tični pomen, saj opisuje praznik harukawa ali harukawa matsuri (slov. »praznik spomladanske motike«), ki predstavlja šintoistični obred za uspešno žetev riža. Izvajajo ga šintoistični duhovniki, ki vihtijo motike in posnemajo pripravo tal za sajenje riža. Obhajajo ga spomladi, na začetku sezone sajenja riža. V ozadju na zgornji desni strani je videti lisico, ki predstavlja šintois-tično božanstvo Inari, ki v ustih drži zrelo steblo riža in tako obljublja obilno letino v novem letu. Neposredno pod lisico so vrata torii v šintoistično svetišče, znak, da je Inari, šintoistični bog riža in poljedelstva, prišel od tam. Ta njegov dom nakazuje, da deluje z versko avtoriteto.
Rdeče in modro javorjevo listje na zadnji strani pahljače služi kot dekoracija, saj ni povezave z dogajanjem na prvi strani pahljače.
Predvidevamo, da so izdelavo takšne pahljače naročili v šintoističnem svetišču (ali bogat kmet, ki je upal na dobro letino) in jo nato razdelili ljudem, ki so prišli na festival. Pahljača je na robovih precej poškodovana, rižev papir je strgan, kar priča o pogosti uporabi, na njej pa je tudi nekaj večjih madežev, ki so najverjetneje posledica vlage.
----
Vir: Nataša Visočnik Gerželj, SVET PAHLJAČ, Vzhodnoazijske pahljače v slovenskih muzejskih zbirkah, Ljubljana 2025