Rižev papir, les, tisk, Kitajska, zač. 20. stol., š. 30 cm, inv. št. A 61/1, 4, 9, 20, PMC.
Potovanje na zahod je kitajski roman, objavljen v 16. stoletju v času dinastije Ming in pripisan Wu Cheng'enu. Roman je razširjen opis legendarnega romanja budističnega menihaXuanzanga iz dinastije Tang, ki je v letih 629–645 potoval v »zahodne pokrajine« (Srednja Azija in Indija) po budistična sveta besedila (sūtre).
Meniha Xuanzanga na potovanju spremljajo tri nadnaravna bitja: opičji kralj Sun Wukong, prašičji demon Zhu Bajie in rečna pošast Sha Wujing (Peščenko), ki imajo vsak svoje prednosti in slabosti.
Na štirih pahljačah, ki jih hranimo v muzeju, je motiv dveh taoističnih nesmrtnikov. V ozadju je oltar na katerem sta kadilo in meč. Nesmrtnika naj bi molila za dež in veter. Opičnjak jih je pred kraljem želel osramotiti, zato jim je ves časa nagajal in zadrževal njihovo čarovnijo, ki jo je nato uporabil sam. Tako taoisti izgubijo svojo vlogo pri kralju in jih nadomestijo budisti.
