Panjska končnica Saloma, les, barva, leto 1889; 27,7 cm x 13,3 cm , Šmiklavž, inv. št. E 595, PMC.
Panjske končnice so pogosto upodabljale svetopisemske prizore. Motiv Salome, ki je v Novi zavezi znana po tem, da je zahtevala glavo Janeza Krstnika, je bil v 19. stoletju precej razširjen tudi v ljudski umetnosti.
Čeprav je motiv na tej končnici močno obledel, sta še vedno razvidni dve figuri: Saloma kot mlado dekle ter rabelj oziroma služabnik, ki ji na pladnju izroča glavo Janeza Krstnika.
Svetopisemska zgodba:
Saloma je v krščanski tradiciji znana kot hči Herodiade, ki je na praznovanju rojstnega dne kralja Heroda zaplesala tako očarljivo, da ji je ta obljubil izpolniti katerokoli željo. Na materin nagovor je Saloma zahtevala glavo Janeza Krstnika. Herod je zaradi prisege pred gosti nerad ugodil njeni zahtevi, rabelj pa je Janezovo glavo prinesel na pladnju in jo izročil Salomi. Zgodba je postala simbol nevarnosti zapeljivosti, vpliva in moralnega padca, zato je bila pogost motiv tudi v ljudski umetnosti, med drugim na panjskih končnicah.
