Portret Jožefa I. Habsburškega, neznani slikar, ok. 1700/10, olje, platno, inv. št. S/1014, PMC.
Portret, naslikan v tehniki olje na platno, je delo neznanega slikarja iz okoli leta 1700 ali 1710. Moč in položaj mladega portretiranca v pompozni drži v oklepu z ogrinjalom in modno sivo lasuljo tipa allonge izražata žezlo v desnici in krona na desni v ozadju.
Jožef I. je bil brez dvoma eden najbolj nadarjenih Habsburžanov in eden bolj spregledanih, pogosto pa ga tudi zamenjujejo s soimenjakom Jožefom II. (1741–1790). Rodil se je 26. julija 1678 na Dunaju, kjer je 17. aprila 1711 tudi umrl.
Ko je Jožef I. prevzel vladanje, je na Habsburški prestol leta 1705 prišel privrženec zgodnjega razsvetljenstva. Jožefa niso vzgajali jezuiti ampak je njegovo vzgojo vodil protestant, podobno so bili, v nasprotju s pričakovanji protireformacije tudi drugi njegovi učitelji veliko bolj privrženi strpnosti. Mladi nadvojvoda se je izkazal za izjemno nadarjenega za matematiko, jezike, stavbarstvo in glasbo. O stavbarstvu ga je poučeval sam Johann Bernhard Fischer von Erlach. Prestolonaslednik je odlično igral flavto, znal pa je tudi dobro skladati, žal je ohranjenih le nekaj njegovih skladb. Okrog Jožefa je nastal t.im. »mladi dvor«, ki je rezultat uveljavljanja prvih razsvetljenskih reform, mdr. so bili sestavljeni tudi predlogi za izboljšanje položaja kmetov.
Viri poročajo, da je mladi nadvojvoda bil ne le bister, ampak tudi lep, kar pa je vodilo v razuzdano ljubezensko življenje, ki se je nadaljevalo kljub poroki. Ko je Jožef I. prevzel vladanje, je na habsburški prestol leta 1705 prišel privrženec zgodnjega razsvetljenstva.
Ko je umrl zaradi kuge, ki se je pridružila dolgotrajnemu obolenju za sifilisom, ni zapustil moškega dediča, propadle pa so tudi načrtovane reforme za razvoj in napredek cesarstva.
