Razglednica iz zbirke Alme M. Karlin, inv. št. KR 349, PMC.
Karlinova je nadvse rada pohajkovala po pekinških ulicah in opazovala življenje domačinov, ki jo je pisateljsko zelo navdihovalo. V potopisu Samotno potovanje je zapisala, da »polovice svojih novel ne bi napisala, če se ne bi toliko potikala po zakotnih uličicah, kjer je kar kipelo skrivnosti.« Bolj kot tujska četrt z veleposlaništvi so ji bili ljubi kitajski deli Pekinga.
Razglednica je naslovljena le kot Peking, na hrbtno stran pa je pripisala: »Vodnik kamele na ulici Hatamon.« Ulico, ki nosi ime po vratih v vzhodnem delu pekinškega obzidja, je imenovala z njenim pogovornim imenom (Hademen ali Hadamen), uradno se vrata oziroma ulica imenujejom Čongvenmen (Chongwenmen).
Dvogrbe kamele na ulicah Pekinga ali pred pekinškim obzidjem so pogost motiv na starih razglednicah in fotografijah mesta. Uporabljali so jih kot
tovorne živali na karavanskih poteh severne in zahodne Kitajske ter naprej v Osrednjo Azijo in so bile povsem običajen prizor v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je bila železniška infrastruktura še razmeroma skromna.
