Votivni predmeti iz kovanega železa;
Noga, 19. stoletje (?), kovano železo, v. 16,5 cm, PMC, inv. št. E/3021.
Prašič, 19. stoletje (?), kovano železo, d. 10 cm, PMC, inv. št. E/3022.
Prašič, 19. stoletje (?), kovano železo, d. 16,5 cm, PMC, inv. št. E/3023.
Krava, 19. stoletje (?), kovano železo, d. 12,3 cm, PMC, inv. št. E/3024.
Votiv je predmet, ki simbolično z upodobitvijo, obliko ali drugačno sorodnostjo izraža vrsto prošnje ali zahvale. Darovanje votivov je bilo tesno povezano s kultom svetnikov oziroma zavetnikov. Proseči so votive darovali v večjih romarskih središčih in tudi manjših cerkvah.
Upodobitve delov človeškega telesa so neposredno kazale na obolele organe in dele: noga, glava, nos, uho, roka, ... Roka in noga so po navadi nakazovale na poškodbe, ki jih je proseči želel pozdraviti oz. se je za njihovo ozdravitev zahvaljeval.
Votivi domačih živali so z upodobitvijo vedno neposredno kazali na predmet prošnje. Upodabljali so krave, krave s teletom, pare volov v jarmu, konje, prašiče, koze, kokoši, čebele,...
Kovinski votivi so redki, najbolj razširjeni so votivi iz voska. Votivne podobe in predmete še danes najdemo v marsikateri božjepotni cerkvi.
Vir: Makarovič, Gorazd: Votivi. Zbirka SEM, Ljubljana 1991.
